Kristijan Kuzmanoski, Primož Pičulin in Matic Kremžar

Marko Vozelj: »Najbolj mi je ostalo v spominu to, da je bil takrat prvi nastop, pred 49 leti, ko sem bil star sedem let. Pel sem na krajevni proslavi. Ko sem bil mlajši, so se na vseh delovnih organizacijah delili rdeči nageljni dekletom in ženam. Ob tem prazniku se spomnim na svoje najdražje, zagotovo sta to žena in mama. Mora pa biti to tudi večkrat na leto. Običajno podarjam cvetje, rezano ali lončnico.«

Alfi Nipič: »Ob dnevu žena se spomnim na svojo mamo in na ženo. Ne smemo namreč pozabiti tudi na tiste, ki jih ni več z nami. Obiščem mamin grob, vedno ji nesem eno vrtnico in prižgem svečo. Z ženo pa greva kam malo posedet in si nameniva več časa. Sicer pa bolj kot ta praznik spoštujem osebne praznike, kot so rojstni dnevi in godovi. Takrat je teh pozornosti še več.«

Vasilij Žbogar: »Zagotovo se spomnim na mamo in ženo. Obdarim ju z rožami. V cvetličarno grem po dva šopka rož, za vsako enega, potem pa kupim še en šop posameznih rož, ki jih podarim potem, odvisno od tega, kakšne opravke imam tisti dan. Ali kakšne obiske ali sestanke, vsaki ženski podarim en cvet. Katere rože pa so, je odvisno od tega, kaj mi tisti dan pade v oči. Ali so to vrtnice, nageljni ali tulipani.«