Shutterstock

Potem ko so nekateri vplivneži v javnosti spregovorili o višini mesečnih zaslužkov spletnega oglaševanja, je na družbenih omrežjih glasno odjeknilo. A ne pod novicami z omenjenimi informacijami, pač pa pod sponzoriranimi objavami medijskih obrazov, v katerih oglašujejo takšne in drugačne izdelke.

Pexels

Ker so tekom predstavitve produktov tudi sami izpostavljeni z imenom, obrazom in nenazadnje tudi stasom, so tako nenadoma postali tarče spletnih komentatorjev. Slednji so sklenili javno žaliti njihov vir zaslužka, predstavitev izdelka in, kar je najbolj udarno, videz / podobo /stas, pri čemer se opirajo zlasti na prekomerno telesno težo in druge pomankljivosti.

Da ne bi spodbujali širjenja sovražnega govora, ne bomo navedli, kateri znani obrazi so deležni zaskrbljujočih žaljivk, naj pa omenimo, da tovrstne zapise še zdaleč ne ustvarja le mladina, pač pa predvsem starši in stari starši, ki naj bi bili vsaj v svojem okolju zgled svojim otrokom.

Profimedia

Medtem ko komentatorji svoje besede opravičujejo s svobodo govora in pravico do izražanja mnenja o javnih osebah, strokovnjaki tovrstno žaljivo vsebino opredeljujejo kot spletno nasilje. Med slednje se namreč uvrščajo naslednje oblike:

-Žaljivi komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.

- Spletno zalezovanje (cyberstalking)– zalezovanje prek spleta (družabnih omrežij, forumov in podobno)

- Grožnje– grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.

- Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.

»Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje (vse do samomora),« poudarjajo na Safe.si.