Profimedia

Drago Belec, ki je na sejmu Agra sodeloval na zelenjadarskem posvetu, je opozoril, da je podatek o natančnem deležu slovenske zelenjave na trgu neznanka, a po njegovih besedah se niti s paradižnikom in solato ne uspemo približati 50 odstotkom domače zelenjave na trgu. Izvoza slovenske zelenjave praktično ni, je pa država po Belčevih besedah že dolga leta odlagališče za zelenjavo iz tujine.

Težave in rešitve

Glavni izvor težav je po njegovem mnenju v tem, da nimamo organizacij pridelovalcev, prav tako ni kolektivnih slovenskih blagovnih znamk. Zato je velika večina pridelkov generičnih, pa čeprav so domači, meni Belec.

Rešitev vidi v povezovanju, v zagotavljanju prepoznavnosti in v vedno višji kakovosti. Belec ocenjuje tudi, da je Slovenija popolnoma zaspala v izboru sort: "Še tistih nekaj kapacitet genetike in pa kadri, ki smo jih imeli, smo prodali tujcem in stvari so verjetno za vedno izgubljene."

Ob tem se je vprašal, ali ni tradicionalna hrana del narodne identitete. "Ali smo jo spet prodali in dali iz rok zaradi kratkoročnih izjemnih ekonomskih učinkov, ki jo je občutila peščica posameznikov, ki so do premoženja prišli skozi divjo tranzicijo in razprodajo družbenih gospodarskih dosežkov?" se je vprašal.

Sanja Ulen

Težave po njegovem mnenju izvirajo tudi iz izobraževalnega sistema, ki da je odtujen od realnih potreb. Zato so mladi po koncu izobraževanje težko zaposljivi in se morajo ponovno priučevati nekih drugih, v realnosti potrebnih veščin.

Vsi ti izzivi so po mnenju Belca rešljivi. Želi si, da bi perspektiva razvoja v Sloveniji po letu 2027 vključila tudi zelenjadarstvo in spremembo izobraževalnih sistemov ter da bi v naslednjem večletnem finančnem obdobju EU premogli toliko sposobnosti sodelovanja in medsebojnega poslušanja, da bodo politike dejansko usmerjene v reševanje neposrednih izzivov realnega gospodarstva.