Kdo je človek, ki si prisvoji rezultate tujega dela?
Ste si že kdaj prisvojili nekaj, kar ni bilo vaše? No, morda ste kot otroci v trgovini izmaknili žvečilni gumi. Kaj pa danes? Se vam zdi sprejemljivo prilastiti si plodove dela nekoga drugega?
Kaj pravzaprav pomeni krasti? Vpogled v slovar Slovenskega knjižnega jezika razkriva, da nekoč bogaboječi glagol zajema sledečo definicijo: ''Jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika.'' Tudi človek oz. oseba, ki krade, ima kakopak svojevrstno poimenovanje. Slovar narekuje, da mu rečemo kradljivec.
Kdo so torej kradljivci?
Ljudje lahko do sredstev, pa najsi bodo slednja materialne ali intelektualne narave, pridemo z rezultati lastnega dela ali pa s prilastitvijo plodov oz. rezultatov dela nekoga drugega. Gre za lažji način doseganja želenih ciljev, ki pa pod vprašaj postavljajo moralne vrednote posameznika. Je bilo nekoč kradljivcev več kot danes? Žal kraja brez slabe vesti ni ostala ujeta v okvirje preteklosti, vse bolj je namreč prisotna tudi v današnjem svetu. Še več, pogostost poseganja po rezultatih tujega dela se je v družbo zasidrala kot nekaj sprejemljivega oz. kot težak oblak krivic, ki ga kakopak vsi vidimo, a nanj preprosto nimamo vpliva. Pa ga res nimamo? Že res, da je kraja najpreprostejši način za zadovoljevanje lastnih potreb, a morda poseganje po hitrih rešitvah ne bi bilo tako pogosto, če ne bi v času in prostoru poniknile moralne vrednote, ki nas nenazadnje ločujejo od neciviliziranih plenilcev iz daljne preteklosti.
Zgolj v razmislek, preden v 'žep' pospravite nekaj, kar ni vaše. Pa naj si gre za otipljivo stvar ali intelektualno lastnino nekoga drugega. Kradljivec pač ni etiketa, na katero bi bili lahko ponosni, kajne?
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
