Mediaspeed

»Prava srčka sta in vedno priskočita na pomoč. Ko ga je Valerija prvič pripeljala domov, smo se vsi takoj zatreskali vanj, saj je že takrat izžareval milino, prijaznost, dobroto in umirjenost,« so nam zaupali družinski prijatelji Valerije in Petra Vilfana. Njeni najstniški snubci pa so povedali: »Valerija je bila v sedemdesetih letih najlepše bitje Trubarjeve ulice. Vsi fantje smo se do nezavesti grebli za njeno pozornost, a je potem prišel neki dolgin Peter in jo uplenil.«

Največja podpornica

Preberite še ...

· Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Njuno strastno razmerje je bilo tako intenzivno, da sta se kmalu poročila in postala je njegova največja podpornica, spremljevalka na tekmah in glasna navijačica s tribun. Seveda se ji ni bilo lahko privaditi na to, da je ves čas odsoten, saj je imel pomembno vlogo v velikih jugoslovanskih klubih in bil eden izmed ključnih snovalcev igre. Prišle so prve kolajne, naslovi prvakov in nenadoma sta se znašla na vrhu sveta. To so bili sladko-grenki trenutki, ko so Petra nosili po rokah, postal je ljubljenec navijačev, zanj so se ogrela tudi številna ženska srca in moral se je izkazovati, da je vreden Valerijinega zaupanja. »Pogosto me ni bilo doma in veliko rojstnih dni ter obletnic poroke je morala preživeti sama. Vendar je niti za sekundo nisem prenehal ljubiti. Resnično imam super ženo in letos bo minilo že 45 let, odkar sva poročena. Veliko je dala skozi zaradi moje kariere, tako športne kot politične. Ni ji bilo lahko, večkrat je bila po krivem tarča samo zato, ker je moja žena, čeprav ni bila nič kriva. Vesel sem, da imava po tako dolgem obdobju odličen odnos. Hvaležen sem ji za vsa ta leta. Trudim se, da ji ob sobotah na tržnici še vedno kupim šopek rož,« je pred kratkim dejal priljubljeni komentator, športna legenda, mož, oče in dedek.

Prav slednji poslanstvi sta mu prinesli največ veselja. Rojstvo hčerke Anje mu je korenito spremenilo vsakdan. Žal mu narava dela ni dopuščala, da se v starševstvu izrazi, kakor si je želel, saj je bil ves čas v dvoranah in na poti. Vendar mu je uspelo vsaj to, da je na edinko prenesel strast do košarke in sta se lahko družila tudi na parketu. Zato pa je bila Valerija tista, ki je nadoknadila večkrat manjkajočega očeta. Vzpostavili so svojo družinsko dinamiko in bili dobro uigrana trojka. Preselili so se v Ljubljano, si tam ustvarili dom, nato pa vse pogosteje začeli zahajati v Belo krajino, rojstni kraj njenega očeta. Tudi tam so si postavili hiško in pred kratkim je Peter razkril: »Moj tast je bil po rodu iz Bele krajine, iz vasi Jankoviči med Adlešiči in Črnomljem. Skupaj s taščo sta se vrnila tja, a je žal ostala sama in zato jo z ženo redno obiskujeva, da ji lahko pomagava. Sicer pa je Bela krajina čudovita in usodna za naju z drago, ker sva se tam spoznala ob mojem prvem prihodu leta 1977. Ljudje se do danes niso spremenili, še vedno so tako odprti, prijazni, vsak trenutek pripravljeni pomagati drug drugemu. Tu boš vedno naletel na odprta vrata. V neposredni bližini imamo tudi čudovito Kolpo. Z ženo se po upokojitvi, ko bova imela več časa, vidiva tukaj, v tem krasnem delu Slovenije,« je zatrdil.

Celoten članek si lahko preberete v reviji Lady, številka 8, ki je izšla 22.02.2023.