Luka Švigelj

Ko vas takole gledamo urejeno, naličeno, lepo oblečeno, si ne bi mislili, da ste, preden ste prihiteli v Ljubljano iz Dobrne, kjer živite, ob petih zjutraj na jutranji program TV Aktual, včeraj zvečer dali spat devetletnega Marcela in šestletno Mijo. Kako vam uspeva?

No, naj najprej povem nekaj o dveh malih nadobudnežih, ki mi lepšata življenje. Marcel je nogometaš in glasbenik po duši, tako da bo mogoče šel po mojih stopinjah pa po stopinjah strica Blaža Švaba, mala Mija pa je že zdaj kot mala manekenka, mala gospodična, plesalka.

Koliko časa imate zanju pri vsej tej dirki s časom?

Glede na res veliko aktivnosti skušam čas, kadar nimam obveznosti, nameniti njima. Tudi onadva imata toliko obveznosti, čeprav sta tako majhna, da se počutim popoldne kot taksi služba. Malega peljem trikrat na teden na nogomet, enkrat v glasbeno, malo na plesne. Zelo radi gremo v naravo, zelo radi gremo kaj dobrega pojest. Zvečer pa pred televizor, si ogledamo kak dober film, risanko in je to to. Imamo pa to prednost, da živimo v naravi, da živimo v hiši in da skušamo res čim več kakovostnega časa preživeti zunaj.

Ker ste s savinjskega konca, koliko časa se vozite od tam v Ljubljano, kdaj vstajate?

Vozim se dobro uro, tako da zjutraj vstanem ob pol štirih in ob štirih sedem v avto. Popoldne nimam časa za počitek, treba je narediti obveznosti za šolo pa za moje podjetje, za druge projekte, ki jih vodim, zato pa grem zvečer spat bolj zgodaj, med deveto in deseto. Po navadi zaspim skupaj z otrokoma.

Koliko pa vam pri vsem tem delu pomaga mož Miha?

Veliko, je zelo priden, brez njega ne bi zmogla. Miha je sicer zdravstveni delavec, dela na tri izmene in imava veliko usklajevanja, tako da najina komunikacija poteka takole: 'Kje si ti? Aha, zdaj delaš, okej. Kje si jutri, kdo bo zjutraj otroke spravil v šolo?' En tak adrenalinski vlakec se gremo.

Se sploh kaj vidita?

Pride kakšen teden, ko se skorajda ne vidiva, se samo slišiva, imava pa to prednost, da sva rada skupaj, tako da takrat, kadar imava čas, res dava čas in energijo drug drugemu, ne okolici.

Sta kdaj sama?

Ja, si kar vzameva čas. Sicer imava vedno takrat slabo vest, ker so otroci doma, ampak nama je že dovolj, da greva peš na kakšen hrib, na kakšno večerjo ali na kak koncert, takrat pa otroke pocrklja babica. Midva namreč živiva s taščo in tastom in ju kar uporabiva. Brez njiju res ne bi šlo.

Preberite še ...

· Slovenija

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

Kako preživljate dopust, kako bo potekal letošnji?

Obožujemo morje, gremo na Krk pa še malo na Lošinj, ker ima Mija astmo in je Lošinj dober za njena dihala, potem pa za en teden še z avtodomom proti Italiji, da bo malo drugačen oddih, kot smo vajeni. Radi imamo aktivnosti, in ker smo v takem tempu 365 dni v letu, se ne moreš potem kar ustaviti, ne znamo biti pri miru, vedno so z nami žoga, kolesa, tako da plavamo, kolesarimo, hodimo, brcamo žogo …

Vam je potem sploh treba pri vseh teh aktivnostih skrbeti za vitko postavo?

Po drugem porodu sem imela osebnega trenerja, zdaj pa mi zaradi preobilice dela zmanjkuje časa, čeprav marsikdo reče, da tisto urico pa že imam, ampak je nimam. A se vseeno ravno menim, da bom spet začela trenirati, ker se zavedam, da moram v poslu, v kakršnem sem, biti dobro videti. Zelo rada grem v kakšne ne previsoke hribe, nisem pa zelo zagrizena športna navdušenka, tako da se moram h gibanju kar malo prisiliti.

Koliko časa pa vam vzamejo vsi projekti, podjetje?

Tisto, na kar sem najbolj ponosna, je to, da imam svoje podjetje, naravno kozmetiko 'Mia naravna kozmetika'. Ime ima po hčerki, tako da ji puščam zapuščino. Smo družinsko podjetje v pravem pomenu. Z možem 90 odstotkov vsega posla delava sama, imava nekaj zunanjih izvajalcev, ki nama pri tem pomagajo, ampak od pakiranja, izdajanja računov, snovanja projektov do vsega drugega sloni na najinih plečih. Tako da je vedno prva stvar, ko pridem domov, da uredim vse te zadeve in potem preostanek časa, ki ga še imam, vložim še v druge projekte. Sem še producentka in urednica na eni izmed televizij in del marketinga v enem od drugih podjetij, pa še svoj make up studio imam doma, tako da še ličim ob koncih tedna, tako da tudi ti nikoli niso prosti. Ja, je kar pestro.

Koliko ur ima potem vaš dan? Vas kaj 'lovi' izgorelost?

Moj dan ima 24 ur, ampak bi želela, da bi jih imel več. Zavedam se, da moram biti previdna, da ne izgorim, ker sem ves čas preobremenjena. Večkrat pridem do kritične točke, ko si rečem, da zdaj pa ne zmorem več. Ampak sem zelo močan človek in nikoli ne jamram. Ne dovolim si, da bi jamrala, in na živce mi gredo ljudje, ki jamrajo brez pravega razloga, ki jim je težko že zjutraj, ko vstanejo, ki so že zjutraj slabe volje. Nočem nikomur delati krivice, morda kdo res prenaša težke trenutke. Jaz sem vedno pozitivna, vedno za akcijo, se pa zavedam, da moj tempo življenja ni dober, da bo treba nekaj spremeniti, ampak zdaj sem še mlada, zdaj moram in zmorem delati, s tem se tolažim.