Osebni arhiv

Ljubljančanka Ana Colja, katere ime v svetu mode in lepote odmeva že vrsto let, se je po uspešni karieri in življenju v Los Angelesu pred leti vrnila v Slovenijo, kjer si je ustvarila družino, v njej pa je še vedno živela divja strast do jeklenih konjičkov na dveh kolesih.

Že od otroštva, ko je ob očetu spremljala dirke formule 1 in MotoGP, je v njej tlela želja po adrenalinu in divji vožnji z motorjem. Njeno življenje nikoli ni bil le svet žarometov in elegance, temveč tudi asfalt, veter in svoboda, ki jih prinaša vožnja z motorjem.

»Mislim, da se nekateri že kar rodimo taki, malo zmešani. (smeh) Že kot malo punčko so me take stvari zanimale in sem si po tihem vedno želela voziti motor, predvsem po tem, ko ga je začel voziti moj brat dvojček,« razkriva Ana, ki je komaj čakala začetek letošnje motoristične sezone, ki pa zanjo ne pomeni le začetek vožnje.

»Meni je najpomembnejše, da je motor v brezhibnem stanju, da je servis narejen, da so gume nove, mogoče nova veriga, zavore … Pomembno je, da motoristično sezono nikoli ne začnem 'na polno do konca', temveč s počasno vožnjo, da se ponovno povežem z motorjem in pridem v ritem.«

Ana priporoča, da vsak motorist, tudi če je izkušen, najprej začne z varnimi, počasnimi vožnjami. »Motoristom sicer radi pripisujejo brezkompromisno ljubezen do svobode na cesti, zame pa vožnja ni samo svoboda, je moja meditacija, način življenja, kjer se v tem hitrem svetu lahko tako zelo osredotočim, da sploh ne vem, da še kaj drugega obstaja. Ni boljšega občutka kot vožnja z motorjem in verjemite mi, da sem doživela že marsikaj. V Avstraliji sem lovila kenguruje z 'dirt bikom', a sem šele pozneje pomislila, kako hitro lahko skočijo in da so lahko tudi smrtonosni. Enkrat pa mi je ptica priletela v čelado pri visoki hitrosti, da me je potem bolel vrat od sunka.«

Osebni arhiv

Varnost na cesti je nujna

44-letna lepotica se zaveda, da motoriste pogosto spremlja slab sloves zaradi divjih in nevarnih voženj nekaterih posameznikov.

»Seveda obstajajo motoristi, ki vozijo nevarno in s tem ogrožajo sebe in druge, prav ti mečejo slabo luč na vse nas, vendar pa nas je večina umirjenih in pripravljenih pomagati. Enkrat sem ustavila ves promet, da sem pomagala gospe čez cesto. In se mi zdi, da nas je večina takih. Za varnost na cesti je ključna popolna zbranost. Na motorju moraš biti ves čas osredotočen. Nisi na telefonu, se ne ličiš, ne piješ kave in ne ješ, samo voziš motor,« pravi Ana, prepričana, da bi bilo na cestah precej manj nesreč, če bi bili vsi vozniki – tako motoristi kot avtomobilisti – bolj zbrani.

Ana, ki je tudi mama hčerki Mii, priznava, da kljub njeni strasti do motorjev ni bilo vedno brezskrbno. »Seveda me je bilo kdaj že strah z razlogom, predvsem pred padcem ali v trenutkih, ko sem se morala izogniti nesreči. Takrat ti nič ne pomaga, moraš samo ohraniti mirno kri in ne paničariti. V tistem trenutku, v stotinkah pred incidentom, se bo zgodilo, kar se bo, in samo upaš, da se vse konča brez hujših poškodb. Če se pojavi strah na splošno pri vožnji z motorjem, pa je bolje, da za nekaj časa prekineš s tem, ker takrat, ko te je strah, počneš neumne stvari.«

Kljub nekaj padcem in poškodbam, vključno s poškodovano hrbtenico, se Ana nikoli ni ustavila. »Motoristi smo malo zmešani, nihče tega ne razume, dokler ne voziš motorja. (smeh) Znašla sem tudi že v bolnišnici, vendar k sreči nikoli ni bilo nič zlomljeno, vseeno pa je bolelo nekaj časa. Po takšnem padcu potrebuješ nekaj časa, da spet prideš nazaj psihično. Zelo pomaga, če greš takrat dirkat na stezo,« nam priznava v smehu in doda, da je prav zato zaščitna oprema ključnega pomena.

»Danes so materiali v opremi čisto drugačni kot pred 15 leti. Ker je kakovostna oprema zelo draga, saj že hlače in jakna staneta tisočaka, potem pa so tu še čelada, rokavice, želva in drugo, nosim opremo, dokler je ta varna in mi je prav. Nikoli nisem pomislila, da bi moda imela kaj opraviti z motorji. Pomembno je, da je oprema varna in mi ustreza. Je pa res, da imam zdaj novo opremo, ki je barvno usklajena. Pred leti so me v Ameriki vsi motoristi hecali, da sem kot klovn na motorju, ker nič ni barvno spadalo skupaj. In da vozim kot dec! (smeh) Seveda so to zame le komplimenti,« še razkrije Ana, ki ima tudi nasvet za vse ženske, ki želijo sesti na motor.

»Najprej naj premislijo, kakšen motor jim ustreza, in se nato posvetujejo s tistimi, ki že imajo izkušnje. Zlato pravilo za vse ljudi pa je, če si slab voznik avta, potem nikar na motor. Če pa te motor zanima, začni počasi, preizkusi različne modele in se prepričaj, da ti ustreza. In nikoli ne poslušajte moških, ki rečejo, da motor ni za ženske! Lani sem na motorju vozila svojega moža, in kjer koli sva se ustavila, so mi ploskali, ko sva z glave snela čelade. (smeh)«