osebni arhiv

»Ker sem odraščal v glasbeni družini, so vsi mislili, da bom glasbenik in bom šel po poti brata Kristijana, a pri meni je bilo nekoliko drugače. Čeprav sem od mladih nog obiskoval koncerte, spremljal brata na glasbenih tekmovanjih in bil vpet v glasbo, me je bolj kot to privlačil ples. Pri 13 letih sem nekako ugotovil, da imata ples in petje veliko skupnega in da je to mogoče združiti, saj je sestavina obojega ritem. Že od nekdaj mi je bil všeč stil Michaela Jacksona, saj je on oboje uspel uspešno združiti. V svojih nastopih sem vse bolj užival in lahko si upam trditi, da sem na odru zelo srečen,« pravi Žigan Krajnčan, mlajši od sinov Romane in Lojzeta Krajnčana.

osebni arhiv

Druga sreča ga čaka doma. »To je gotovo hčerka Rosa Lia ali Rozi, kot jo kličem ljubkovalno. Oče sem postal pri triindvajsetih letih in včasih se sprašujem, ali sem bil morda premlad. Vendar ne bi vloge očeta zamenjal za nič.« S partnerico, simpatično češko plesalko Kristyno, sta se spoznala na Kitajskem, kjer se je rodila tudi ljubezen, ki jo je še podkrepilo rojstvo male princeske. »S hčerko sva zelo povezana že vse od takrat, ko je prišla na svet. Prepeval sem ji uspavanke in kmalu ugotovil, da jo pomirja resna glasba, še posebno stvaritve Bacha, Mozarta in drugih. Ko sem se včasih vrnil s celodnevnega snemanja in sem bil utrujen, je bilo zame to zelo naporno, zato sem se počasi preusmeril na pesmice, ki jih je napisala moja mama Romana. Danes z Rozi pojeva skupaj, kar mi je v posebno zadovoljstvo, saj ima poseben smisel tako za glasbo kot za plesne ritme.«

osebni arhiv

Mlada družinica je pred kratkim doživela prav posebno izkušnjo zunaj meja naše domovine. »Udeležili smo se mednarodnega festivala sodobnega plesa Time to dance, ki ga v Latviji že vrsto let organizira Olga Zhitluhina, odlična koreografinja in plesalka ter vodja dodiplomskega študija umetnost sodobnega plesa. Sam sem bil že večkrat na tem festivalu, letos pa se je Olgi porodila ideja, da bi na festival vključili družinska gledališča, in k sodelovanju je povabila tudi nas.«

osebni arhiv

Žigan se je priprav lotil z veliko resnostjo, potreben pa je bil prav poseben pristop. »V naši družini smo od nekdaj ob praznikih pripravljali družinske predstave, ki so bile prepletene s petjem, igranjem na instrumente in igro. Kljub temu sem razmišljal, kako bi hčerki na čim bolj enostaven način pomagal, da bi se pripravila na ta poseben izziv. Skupaj se velikokrat igrava različne igrice, zato zanjo to ni bilo nič novega. Ob igri sem začel, podobno kot v vrtcu, počasi in razločno izgovarjati besede in ona mi je kmalu začela na tak način tudi odgovarjati. Kmalu sem ji povedal, da bomo to igrico predstavili tudi na odru. Na srečo rada nastopa, a to je bila kljub temu zanjo prav posebna izkušnja. Ko smo se pojavili na odru, je bil del igre, ko bi morala nastopiti sama. S partnerico sva se začela počasi pomikati v ozadje, ko sva ugotovila, da Rozi ne govori, da jo je strah, da se morda ne spomni besedila. Šla sva spet do nje in se ponovno začela počasi pomikati v ozadje. Takoj, ko se je obrnila, sva se ustavila in Rozi je to vzela za nekakšno igro in se opogumila. S skupnimi močmi smo naš nastop pripeljali do konca. Najbolj zanimivo pa je bilo, da so gledalci mislili, da je bil to del igre. Zelo smo bili veseli te zanimive izkušnje, ki pa se bo, kot kaže, nadaljevala. Olga, s katero smo ustvarili prav poseben odnos, je namreč predlagala, da bi se nastopajoči povezali v skupno predstavo in odšli na gostovanja v različne države. Razmišljam pa, da bi bilo morda zanimivo tudi v Sloveniji organizirati kaj podobnega.«

osebni arhiv

Žigan ne skriva, da je zelo navezan na svojo družino. »Vesel in srečen sem, da sem oče. S hčerko želim biti čim bolj sproščen in kar se da brez omejitev. Nisem strog, a znam postaviti meje, ker menim, da je to pri vzgoji zelo pomembno. Rozi je res zanimiv otrok, poleg slovenskega tekoče govori tudi češki jezik, kar je nekako samoumevno, saj je njena mamica Čehinja. To pa žal ne velja zame, saj znam le nekaj čeških besed, za kar je seveda kriva Kristyna, ki odlično govori slovensko.«

osebni arhiv

Mala Rozi bo oktobra stara šest let, a sta se starša odločila, da je letos še ne bosta vpisala v šolo. »Poleti jo čaka še ena operacija, ki bo odpravila težave z njenim sluhom, po drugi strani bo imela še dodatno leto svobode, česar se veselim tudi jaz,« pove Žigan, ki je poln ustvarjalnega navdiha. »Res je noro, veliko nastopam in ustvarjam glasbo za nov album, snemam že vokale tudi za nov album z Big Bendom RTV Slovenija, tudi album Krajnčan Brothers je že posnet in tik pred izidom, zato bo letošnje poletje bolj malo časa za počitek. Ne vem, ali si bom sploh lahko privoščil dopust. A vse, kar delam, imam rad, zato se prav nič ne pritožujem.«