Shutterstock

Pozdravljeni,
imam dve mlajši hčeri, stari deset in sedem let. Že zdaj imata glivice na nohtih. Za higieno skrbimo, nohte sem jima mazala že z dvema različnima pripravkoma iz lekarne in oljem čajevca, pa se stanje ne izboljša. Res je sicer, da tudi slabše ni, a želim to pozdraviti. Tablete proti glivicam sem sama nekoč jemala in me je obupno srbela koža, pa tudi težka so za jetra, baje. Slišala sem, da obstaja tudi laserska terapija. Mi lahko poveste, ali deluje ali je stran metanje denarja?

Hvala! Ana

Odgovor je pripravila prim. Jasna Čuk Rupnik, pediatrinja

Pozdravljeni!

Glivične okužbe živih bitij so pestra in zelo zanimiva razsežnost življenja. Ljudje se glivic lahko nalezemo od živali, npr. od mačk, kar dobro poznajo vsi pediatri in številni starši (mikrosporija ali mačja bolezen), redkeje, včasih v kar hudi obliki, lahko okužba izvira npr. od goveda, ob glivicah na nogah pa so izvor praviloma glivice, ki bivajo na mokrih in vlažnih tleh bazenov ali različnih savn, lahko pa tudi uporaba okužene obleke ali obutve drugih ljudi. Toliko za preprost uvod.

O vaših deklicah bom z vami skušala razmišljati po korakih. Najprej se je dobro prepričati, ali je obolenje nohtov res glivična okužba. Verjetno je bilo to že izvedeno. Nekatera obolenja nohtov so namreč glivičnim okužbam precej podobna. Tako so lahko spremembe na nohtih npr. začetni znak luskavice (psoriaze). Včasih – posebno če gre samo za spremembe na nohtih palcev nog – so lahko posledica poškodb, ki nastanejo takrat, ko zaradi pritiska obuval, npr. pri hoji p hribu navzdol, pod nohtom nastane izliv krvi (hematom), zato noht v naslednjih dneh odstopi. Da gre pri deklicah za glivično okužbo, je res najbolj verjetno, dodatno še zato, ker ste takšno bolezen nekoč imeli tudi vi. Diagnoze okužb je v mnogih primerih koristno tudi potrditi z laboratorijskimi dokazi povzročiteljev. V ugodnih laboratorijskih razmerah se glivice, bakterije ali virusi razmnožijo tako, da je mogoče povzročitelja natančno opredeliti, iz tega pa določiti ustrezno izbiro zdravila.

Praksa kaže, da je mogoče glivične okužbe, kadar so omejene le na kožo nog, zdraviti tudi z »domačimi« pristopi. Od teh je najbolj učinkovito tisto ravnanje, s katerim lahko higiensko poskrbimo za noge čim prej po tem, ko so se nam oznojile. V vodo, s katero si operemo noge, lahko dodamo še nekaj kisa. Ta zaradi vpliva na kislost kože (pH) praviloma pripomore k ozdravitvi. Še bolj pa je pomembno, da si umite noge vedno močno zdrgnemo s čisto in suho brisačo. Ko jih temeljito osušimo, glivice v suhih razmerah nimajo več ugodnega okolja za rast.

Žal pa nohtov s tem pristopom največkrat ne moremo rešiti težav. Zato tudi niso zelo uspešne različne lokalne terapije z namakanji ali mazanji nohtov, kar ste tudi že poskusili. Za terapijo nohtov z laserji še nisem slišala. Glede na to, da uspešnost laserjev za uporabo v zdravstvu napreduje, pa sem ob poizvedovanju med kolegicami in kolegi dobila odgovor otroške dermatologinje, da so danes v uporabi tudi laserji, ki pa za zdaj dosegajo le (skromno) uspešnost lokalnih terapij, npr. z laki.

In še pojasnilo glede na vaše pomisleke o učinku protiglivičnih zdravil na jetra. Vsako zdravilo lahko povzroči pri človeku različne stranske učinke. Ti se pri vsakem posamezniku izrazijo  drugače, vse v odvisnosti od številnih drugih lastnosti človeka in okolja. Nekatera zdravila proti glivicam res lahko neugodno vplivajo na jetra, tudi tako, da zaradi zastoja v izločanju nekaterih sestavin žolča v času jemanja tablet ljudje občutijo srbenje kože. Podobno se to zgodi pri nekaterih boleznih z motenim odtokom žolča ali pa pri nekaterih ženskah v visoki nosečnosti, ko iztok žolča ovira rastoči plod. Zato je v protokolu zdravljenja glivičnih okužb nohtov predvidena kontrola jetrnih encimov pred začetkom in med jemanjem zdravil.

 Je pa zdravljenje dolgotrajno. Nohti na nogah rastejo zelo počasi, protiglivična zdravila pa morajo vstopati v tkivo nohta ves čas nastajanja novega nohta. Zaradi opažanja takšnih zapletov v preteklosti je v zadnjih desetletjih zdravljenje napredovalo do oblik »pulznega zdravljenja«. Pri tem se v večmesečnem procesu zdravljenja zaužije zdravilo le v določenih dneh, ne pa vsak dan. Ob tem je treba upoštevati še priporočila glede starosti, pri kateri sme zdravnik predpisati neko zdravilo. Za nekatera zdravila proti glivicam je predvidena starost šele nad dvanajst let, odločitev za morebitno drugačno ravnanje pa je kot strokovna odgovornost naložena zdravniku.

Prispevek je bil objavljen v reviji Jana, št. 9, 4. marec 2025.