Pomladni veter je prinesel predstavo Veter norosti, ki jo je z življenjskim sopotnikom, kostumografom in scenografom Jeanom-Lousiom Badetom, režiral briljantni, improvizaciji predani ameriški režiser Mark Tompkins, ki sicer živi v Franciji. Predstava je sicer sestavljena iz nepovezanih točk, saj je zasnovana s predvsem ameriškimi odrskimi žanri, a je vendar strnjena v popolno celoto, gledalci pa sledijo ikonam slovenskega prizorišča v 20. stoletju: zakopljejo se v etno zakladnico (Sveti Jurij, Marko skače, partizanske in pionirske pesmi), zlato dobo slovenske popevke (Marjana Držaj, Oto Pestner), poezijo (Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun) in prozo (Cankarjev Kurent). Karizmatični Mark Tompkins, ki je prvič združil ustvarjalno moč z ansamblom SMG, se je v Slovenijo in naše izročilo zaljubil: zato sodelovanje zagotovo ni zadnje.