Dve desetletji naše priključitve evropski družini: je Bruselj res novi Beograd?
Mineva 20 let, odkar se je Slovenija uradno priključila Evropski uniji in tako uresničila cilj, ki si ga je zadala že ob osamosvojitvi. Ob okrogli obletnici našega evropejstva je primerno, da se vprašamo, kaj smo s tem pridobili in kaj izgubili.
Bržkone najmanj negotov izmed vseh slovenskih referendumov je bil tisti iz marca 2003, ko je slovenska vlada vprašala svoje državljane in državljanke, ali se želimo priključiti Evropski uniji in vojaškemu zavezništvu zahodnih držav NATO. Referendumska kampanja pod sloganom »Doma v Evropi, varni v NATO« je bila za slovenske prilike precej nenavadna in miroljubna, saj ni šlo za klasično politikantsko zdraharstvo, ki je sicer v ozadju večine podalpskih referendumov. Tako sta vstop v obe povezavi podprli tako vlada Antona Ropa kot opozicija pod vodstvom Janeza Janše, za nameček pa je k temu ljube Slovence nagovarjala vrsta uglednih in znanih imen, med njimi predsednik države Janez Drnovšek, pa prvi predsednik Milan Kučan, alfa in omega slovenske RKC Franc Rode, filozofinja Spomenka Hribar … In ljudstvo jim je pritegnilo: za priključitev EU je na referendumu glasovalo plebiscitarnih 90 odstotkov volivcev in volivk.
Vstop v vseevropsko povezavo je bil sicer že leta 1991 opredeljen kot ključni strateški cilj novonastale samostojne države Slovenije. Uradno prošnjo za članstvo smo vložili že 10. junija 1996, pogajanja z EU o priključitvi pa so stekla slabi dve leti zatem. Evropejci so sicer bili za stvar, vendar so Sloveniji in tudi vsem drugim državam, ki bi se jim želele pridružiti, postavili jasne pogoje: delujočo demokracijo s pravno državo, polno spoštovanje človekovih pravic in zaščito manjšin, pa delujoče tržno gospodarstvo, sposobno konkurenčnega poslovanja na skupnem evropskem trgu. Slovenija je ves čas veljala za najprizadevnejšo med evropskimi učenkami; v primerjavi z drugimi kandidatkami smo imeli visok življenjski standard in dobro razvito gospodarstvo, ki se je po razpadu Jugoslavije pospešeno usmerjalo na evropske trge, BDP je znašal že 70 odstotkov evropskega povprečja, za nameček pa smo, če verjamete ali ne, v tistih mitoloških časih izkazovali dokaj visoko raven javne razprave in politične kulture ter navdušenje za pregon sistemske korupcije.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 14., 2. april, 2024.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
