dreamstime

"Vesela sem nove rubrike, saj v času, ko težko pridemo do osebnega zdravnika, pride prav tudi nasvet strokovnjaka po pošti oziroma v reviji. Stara sem 73 let in na splošno nimam kakih pretiranih zdravstvenih težav. Dobro obvladujem stanje telesa in duha brez tablet. Bolj z zdravim načinom življenja in brez kemije. V zadnjih letih nisem bila bolna razen pred dvema letoma s covidom. No, to je mimo, posledic ni. Sem pa v zadnjem letu začela čutiti bolečine v levi rami. Roke ne morem dvigniti višje od ramena, nazaj pa roka sploh ne gre. Ne morem dvigovati oziroma nositi bremen. Ponoči se zbujam zaradi bolečin. Včasih sem prisiljena vzeti tableto, drugače bolečine ne prenehajo. Ali je vzrok kalcinacija ali kaj drugega? Kakšne preglede naj opravim, ali bi pomagala fizioterapija, masaža ali kaj drugega? Ko se pogovarjam z ljudmi, opažam, da je takih bolečin kar precej. Za odgovor najlepša hvala."

- Zvesta bralka Helena

Jaka Koren

Včasih si je treba pomagati tudi s »kemijo« 

Spoštovana gospa Helena!

Vaše pismo je prav navdihujoče. Razveseljivo je, ko pišete, da »dobro obvladujete stanje telesa in duha – brez tablet, bolj z zdravim načinom življenja«.

Dejstvo je, da stanje duha v veliki meri pomaga vzdrževati tudi stanje telesa. Stari Grki niso kar tako izbrali za svoje geslo, za življenjsko vodilo, reklo: zdrav duh v zdravem telesu. Je pa res, da je za to, da pri svojih letih ne potrebujete zdravil, »kemije«, kot pravite, vendarle potrebne – poleg modrosti – tudi nekaj sreče. Ko pišete o težavah z ramo, imate prav: tega je precej – pri starejših. Pravim pri starejših, saj je to ena tistih tegob, ki jih prinašajo leta. Kaj se dogaja v ramenskem sklepu? Vezi, kite, fascije (mišične ovojnice) z leti izgubljajo prožnost, se tanjšajo, pogosto prihaja do vnetij, ki jih – zlasti v ramenskem sklepu – lahko spremljajo tudi kalcinacije. Lahko se vname tudi burza – sluzna vrečka, ki ob narastišču kite na kost blaži trenje pri drsenju kite. Pri rami je to navadno subakromialna burza, ki je pod akromionom, kot se imenuje kostni odrastek lopatice, ki tvori vrh rame. Včasih pride tudi do rupture – pretrganja katere od kit mišic rotatorne manšete, kot rečemo mišicam, ki obdajajo ramenski sklep in omogočajo njegovo funkcionalnost. Rama je najbolj gibljiv sklep v telesu, saj omogoča gibe v praktično vseh smereh. 
Po opisu vaših težav sodeč bi rekla, da gre za vnetje kite (tendinitis) mišice, ki ji rečemo supraspinatus. Bolečine, ki so izrazite ponoči in se zaradi njih človek prebuja, navadno pomenijo, da gre za vnetje. Kaj storiti?

Počitek, gibanje in tablete

Pravite, da zaradi bolečin ne morete dvigovati in nositi bremen. V tem smislu je bolečina naša zaveznica: pove, da moramo z roko počivati. A počitek ne pomeni, da z ramo ne smemo gibati. Nikakor! Samo obremenjevati je ne smemo, to je sporočilo bolečine. Gibanje pa je pomembno, saj le tako lahko preprečimo, da se strukture okrog rame – od sklepne ovojnice do vezi (ligamentov) in kit –  ne bodo skrčile, kar bi nazadnje onemogočilo gibanje. V takih primerih govorimo o zmrzli rami. Vedno je mogoče izvajati nihajne vaje: v sklonjenem položaju (pri tem ste lahko naslonjeni na mizo z drugo stranjo prsnega koša) nihate z roko sem ter tja in krožite z njo. V veliko pomoč pri izvajanju vaj je tudi stena: s prstoma (kazalcem in sredincem) »hodite« po steni navzgor – tako, da ste z obrazom in nato še z bokom obrnjeni k steni. Pri tem lahko boleči roki pomagate z drugo, zdravo roko.  

Vaje boste izvajali veliko lažje, če boste redno – od dva do tri tedne, morda še kak teden več – jemali nestereoidne antirevmatike. To namreč niso le protibolečinska zdravila (analgetiki), ampak učinkujejo tudi protivnetno, zato so v takih primerih zelo dobrodošli, pa če ste še tako proti »kemiji«. Gre namreč za zdravila v pravem pomenu besede, saj zdravijo, ker umirjajo vnetje, s tem pa blažijo tudi bolečino. Ob njih je dobro jemati še zdravila, ki ščitijo želodčno sluznico, a pri kratkotrajnem jemanju je navadno dovolj že to, da jih vzamete po jedi (na poln želodec). Nemalokrat pomaga tudi hlajenje: masaža z ledom (kriomasaža) ali zgolj s hladilnim mazilom, ki ga dobite v lekarni. Vse navedeno lahko počnete, medtem ko čakate na fizioterapijo.

Različne terapije in vaje. Glede zdravljenja se je seveda najbolje posvetovati z osebnim zdravnikom. Upam, da ga imate. Svetoval vam bo glede zdravil, gotovo pa vas bo poslal tudi na fizioterapijo. V fizikalni medicini so na voljo še druge metode za umirjanje bolečine: diadinamski tokovi (elektroanalgezija), terapevtski ultrazvok, tudi laser, ročna masaža (ki učinkovito odpravlja zategnjenost mišic in jih sprošča) in pa seveda vaje. Ob pomoči fizioterapevta se boste naučili pravilno izvajati prave vaje.

Najbrž se čudite, da svoje razlage nisem začela s preiskavami – z diagnostiko. Dostikrat je namreč mogoče že klinično – s pregledom in z dobro anamnezo (ko bolnik opiše svoje težave, kot ste to storili vi) ugotoviti, za kaj gre. In ponavadi zadoščajo zdravila, ki umirjajo vnetje (nesteroidni antirevmatiki  – označujemo jih s kratico NSAR), fizioterapija pa seveda čas, da bolečine izzvenijo.
Če so bolečine trdovratnejše, pa je potrebna slikovna diagnostika: rentgenska slika pokaže kalcinacije, iz slike je mogoče sklepati tudi, ali gre za vnetje. Podrobnejšo sliko o tem, kaj se v rami dogaja, da lahko diagnostični ultrazvok, a veliko nazornejša je magnetna resonanca. Posebej pomembna je za ortopeda – kirurga, če ta presodi, da je zaradi  pretrganja kite (rupture) potreben operativni poseg.

Skoraj prepričana sem, da pri vas ne bo šlo tako daleč; vsekakor vam iz srca želim, da bodo uspešni že osnovni ukrepi: jemanje ustreznih zdravil, relativni počitek (brez obremenjevanja) in osnovne (opisane) vaje, potem pa še dobra fizioterapija. Za fizioterapevte vam lahko zagotovim, da so vsi po vrsti zagnani, predani svojemu delu in zato tudi izjemno učinkoviti.

Lepo Vas pozdravljam,

mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine (fiziatrinja)

Jana

Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.

Odgovarjajo in svetujejo:

Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine

Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije

Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije

Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije

Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije

Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine

Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka

revija Jana