Mogoče je najlažji odgovor na vaše vprašanje, da zobna pasta zelo malo pripomore k zdravju naših zob. Najpomembnejši pripomočki za ta namen so ščetka in zobna nitka oziroma drugi pripomočki, ki zagotavljajo, da bomo mehansko očistili območja, na katerih bi se lahko nabirali in kompostirali ostanki naše hrane.

Na zobne paste veliko ljudi gleda kot na visokotehnološki dosežek, ki bo očistil, dezinficiral, obvaroval in pobelil zobe ter zagotovil svež dih 24 ur na dan.

Vsaj tako obljublja promocija.

V praksi pa naj bi vse te obljube dosegli s pomočjo zelo tveganih sestavin, med katerimi najdete topila, ki se uporabljajo tudi za čiščenje strojnih delov, in poleg že omenjenega fluora pogosto še pesticid triclosan, ki v zobnih pastah opravlja protimikrobno funkcijo. Da bo vse skupaj bolj trajno, so dodani še parabeni, za katere zdaj še zagotovo vemo, da so hormonski motilci.

Učinkovitost ali varnost?

Potrošniške organizacije niso že po definiciji organizacije, ki skrbijo za naravno zdravje. Ko ocenjujejo barve za lase, dajejo odlično oceno tistim, ki so dalj časa obstojne, četudi vsebujejo rakotvorne amine. Ko ocenjujejo kreme za sončenje, znova v ospredje postavljajo učinke, ne pa tveganj, ki jih prinašajo nekateri kemični filtri. Tudi pri ocenah zobnih past je ob takšnih testiranjih glavna zahteva učinkovitost – seveda merjena s kratkotrajnimi učinki. Vsaka organizacija ima pravico določiti svoje kriterije, ko opravlja tovrstne teste. Učinek je zagotovo eden izmed pomembnih kriterijev. Ni pa nujno, da se moramo vsi strinjati, da je najpomembnejši.

Sama menim, da je prvi pogoj za izbiro izdelka, da nam ta ne bo škodoval, in šele med takšnimi potem primerjam, kateri bo bolj učinkovit, dišeč, praktičen … Kot potrošniki imamo legitimno pravico, da nas zanimajo tudi dolgoročni učinki uporabe različnih izdelkov. Posebej ker vemo, da za to, da smo zboleli za rakom, ne bomo mogli tožiti tistih, ki so nam dolga leta prodajali izdelke s kancerogenimi snovmi, četudi so mogoče bili zelo učinkoviti.

Dve plati fluora

Med našimi zobozdravniki še vedno prevladuje mnenje, da je fluor koristen za krepitev zobne sklenine. V času njihovega študija je to namreč veljalo za nekaj, kar sploh ne zahteva dodatnega preverjanja. Je pa vse več takšnih, ki se zavedajo, da je škoda zaradi kopičenja fluora v telesu veliko večja, kot so sprva verjeli.

V ZDA uradno združenje zobozdravnikov na svoji spletni strani že več kot desetletje navaja, da se ograjujejo od trditev, da fluor pomaga zobem. Še več, vse več znanstvenih raziskav dokazuje, da je fluor nič drugega kot nevaren toksin, ki pripomore predvsem k naraščanju naših zdravstvenih težav.

Najnovejša takšna študija je objavljena v svetovno priznani medicinski strokovni reviji Lancet. V njej ugotavljajo, da je fluorid živčni strup, ki je po svojih učinkih na naše možgane in živčevje primerljiv z arzenikom, svincem in živim srebrom. Večina ljudi se ne zaveda, da je za triletnega otroka zaužitje ene same tube zobne kreme, ki vsebuje 1500 ppm fluorja, lahko smrtno nevarno.

O vseh aspektih delovanja fluora v našem telesu je veliko zapisano tudi v priročniku Resnice in zmote o zdravju zob. Če povzamem, je fluorid, ki ga dodajajo vodi in zobnim kremam, v obliki hidrofluorne kisline, ki je stranski produkt pri proizvodnji aluminija, železa, cementa, fosfatov in jedrske energije. Fluorid v tej obliki nima nikakršne hranilne vrednosti. Prav nasprotno, spada med najnevarnejše industrijske kemikalije. To je aktiven toksin, ki ga uporabljajo v izdelkih, namenjenih ubijanju podgan in ščurkov. V rabi je tudi v industriji visokooktanskih goriv ter pri proizvodnji zamrzovalnikov, računalniških zaslonov, fluorescentnih luči, plastike, herbicidov in … zobnih krem!

Dr. John Yiamouyiannis je znanstvenik, ki velja za svetovno eminenco na tem področju. Petindvajset let je raziskoval delovanje fluorja in fluoridov, njegova knjiga Fluorid – dejavnik staranja pa je najobsežnejše delo na tem področju. Dr. Yiamouyiannis je bil znanstveni direktor ameriške Nacionalne federacije za zdravje, zatem pa je prevzel vodenje tamkajšnje Fundacije za zdravo vodo.

Verjetno je najbolj skrb vzbujajoče spoznanje, ki ga navaja, to, da koncentracija fluorida 1 ppm (1/1.000.000), za katero so zatrjevali, da je nujna za zdravje naših zob, v resnici za 25 odstotkov pospeši rast tumorjev (Taylor Study, Univerza v Austinu).

Avstrijski raziskovalci so leta 1970 odkrili, da že koncentracija 1 milijoninke za 50 odstotkov poveča poškodbe obnovitvenih encimov DNK. Če poškodovane celice DNK ni več mogoče popraviti, se začneta hitro staranje in morebitna degeneracija.

Dr. Dean Burk, vodilni kemik ameriškega Nacionalnega inštituta za raka, je med zaslišanjem pred kongresom ZDA izjavil: »Dejstvo je, da fluorid pri ljudeh povzroča številne oblike raka, in to hitreje kot katera koli druga kemikalija« (uradni zapis ameriškega kongresa, 21. julij 1976).

Dr. William Hirzy, eden od vodilnih ljudi Agencije za varovanje narave, pravi: »Fluorid je mutagen širokega spektra, ki lahko povzroči poškodbo genske zasnove rastlinskih in tudi živalskih celic.«

Dr. Yiamouyiannis navaja tudi raziskavo iz leta 1990, v okviru katere so znanstveniki preučili 541.000 primerov osteoporoze in dokazali neposredno povezavo med zlomi kosti in prisotnostjo fluorja v telesu. Raziskava je bila objavljena v v ugledni znanstveni reviji Jama. V knjigi so omenjene še številne podobne raziskave, ki so prišle do enakega spoznanja: fluoriranje ni dobro za kosti.

Fasado ohranjamo, hiša pa propada

Kako je po vsem naštetem mogoče, da nam fluor še vedno priporočajo, se verjetno sprašujete. Preprosto, vsak specialist vidi v našem telesu le tisti košček, za katerega je specializiran, »soseščina« pa ga ne zanima. Fluor res lokalno izboljšuje našo sklenino, vendar hkrati topi kosti in spodbuja izgubo kalcija. Dolgoročno to pomeni, da bodo zobje videti bolj trdni od zunaj, kalcij pa bodo izgubljali od znotraj.

Fluor povečuje verjetnost nastanka osteoporoze, poškodb živčevja, bolečin v sklepih in glavobolov. Povezujejo ga tudi s splavi, genskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, s pešanjem spomina, z intelektualno počasnostjo in zmanjševanjem inteligenčnega količnika. Kitajska raziskava iz leta 1995 je pokazala, da je inteligenčni količnik otrok, ki živijo na območjih, na katerih vodi dodajajo fluor, nižji kot pri njihovih vrstnikih, ki uživajo nefluorirano vodo.

Kaj boste dali v svoja usta, je vaša odločitev in hkrati tudi vaša odgovornost. Na trgu imamo veliko kakovostnih certificiranih naravnih zobnih krem brez spornih sestavin. Preverjeno učinkovite recepte najdete v že omenjenem priročniku Resnice in zmote o zdravju zob.

Seveda, zobe je treba predvsem redno in pravilno čistiti – z zobno pasto ali brez nje.

Zarja št. 30