Deka osvaja Celje, Celjanki bosta skušali osvojiti svet
Celjanki Ula Toplak in Urška Klemen sta bili zelo uspešni v novi disciplini, ki navdušuje športne navdušence.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste že slišali za Deka strong? Gre za funkcionalno fitnes tekma brez teka, sestavljeno iz desetih zaporednih območij, ki si sledijo brez premora. Prvi Deka strong je bil v Sloveniji v celjskem Top-Fitu in je minil v znamenju športnega duha, vztrajnosti in odličnega vzdušja. Tekmovalci so se cel dan preizkušali na zahtevni stezi, ki je preverjala moč, vzdržljivost in psihično pripravljenost.Vsakih 15 minut je na stezo stopil nov tekmovalec, ki se je podal na progo z različnimi funkcionalnami postajami in premagoval zahtevne izzive.
Dobrodošla spodbuda
Dogodek sta spremljala glasno navijanje in močna medsebojna podpora, kar je ustvarilo posebno energijo med tekmovalci in obiskovalci. Pomembno vlogo pri izvedbi dogodka sta imeli trenerki Top-Fita Ula Toplak in Urška Klemen, ki tudi sami tekmujeta v novi panogi, imenovani Deka strong. S svojim znanjem in z izkušnjami sta tekmovalce vodili po postajah ter jih spodbujali predvsem v najtežjih trenutkih preizkušnje.
»Tudi po poškodbah, dvomih in koncu športne poti se lahko vrneš močnejši ter ponovno najdeš svoj tekmovalni ogenj,« poudarja Urška Klemen.
V moški kategoriji je zmago osvojil Žiga Laznik, v ženski kategoriji je bila najboljša Mateja Vovk. Oba sta prejela tudi nagrado omenjenega fitnesa – mesečno vstopnico za vadbo. Dogodek je predstavljal pomemben mejnik za razvoj funkcionalnega fitnesa in tekmovanj Deka v Sloveniji ter postavil temelje za prihodnje športne dogodke te vrste.
Našli svojo nišo
Ula Toplak je skoraj dvajset let igrala rokomet in se s celjskim klubom tudi uvrstila v finale državnega prvenstva: Tekmovalnost je postala del nje. Ko je morala zaradi poškodb, predvsem operacije kolena, končati športno pot, je imela občutek, da ji ves čas nekaj manjka. »Ne samo treningi, ampak predvsem občutek adrenalina, discipline in tekmovanja same s sabo,« je dejala.
Potem so njeni sodelavci začeli trenirati za panogo Hyrox. »Navdušenje zaradi tekem je bilo nalezljivo, ampak sama zaradi kolena ne morem teči, zato sem mislila, da je to nekaj, česar nikoli več ne bom mogla izkusiti. Dokler sodelavka ni odkrila panoge Deka strong, različice brez teka. Brez veliko razmišljanja sva se prijavili na tekmo v Barceloni, še preden sva sploh zares vedeli, v kaj se podajava,« je povedala.
»Bilo je nekaj podcenjevanja«
Deka strong je funkcionalna fitnes tekma brez teka, sestavljena iz desetih zaporednih območij, ki si sledijo brez premora. Tekma vključuje izpadne korake z utežjo, veslanje, stopanje čez zaboj, »trebušnjake« z medicinko, ski erg, nošenje uteži, air bike, metanje težke žoge čez ramo, potiskanje in vlečenje sani ter vojaške poskoke z utežjo z dvigom nad glavo.
Ula Toplak: »Ko sem morala zaradi poškodb, predvsem operacije kolena, končati športno pot, sem imela občutek, da mi ves čas nekaj manjka. Ne samo treningi, ampak predvsem občutek adrenalina, discipline in tekmovanja same s sabo.«
Vsako območje preizkusi drugačno prvino pripravljenosti – moč, vzdržljivost, eksplozivnost in predvsem sposobnost ohranjanja osredotočenosti med utrujenostjo.
»Iskreno priznam, da sem, preden sem prvič opravila simulacijo tekme, vse skupaj precej podcenjevala. Do tekme sva imeli manj kot dva meseca priprav, zato je bilo vse skupaj še toliko bolj intenzivno. Vedeli sva, da časa nimava veliko in da greva na tekmo brez večjih pričakovanj. Ampak želja po dobrem rezultatu je bila kljub temu ogromna,« je pojasnila Ula.
Dodala je, da jima je pri pripravah veliko pomenilo tudi okolje, v katerem sta trenirali. »Imeli sva vrhunske pogoje za priprave, in sicer z vso opremo v novi oziroma prenovljeni funkcionalni dvorani. Takšno okolje ti nudi dodaten motiv in možnost, da treninge res prilagodiš zahtevam tekme.«
Želja je nastop na SP
Na startu prve tekme Deka strong sta Ula in Urška stali 28. marca v Barceloni. Ker nista imeli uradnega časa s prejšnjih tekem, sta startali v zadnji skupini. Med tekmo sta prehiteli dve skupini, kar je povzročilo nekaj zmede pri organizaciji, zato sta morali na nekaterih postajah celo čakati, da sta lahko opravili vaje.
»Takoj po prihodu v cilj je bilo prisotno predvsem razočaranje. V glavi sva imeli čas zadnje simulacije pred tekmo in želeli sva ga izboljšati. Ampak ko sta se glavi ohladili, je prevladal ponos. Obe sva namreč osvojili prvo mesto v svojih starostnih kategorijah. Predvsem sva si dokazali, da lahko kljub omejitvam še vedno tekmujeva, napredujeva in uživava v tem občutku, ki sem ga tako pogrešala. Že dva dneva po tekmi sva razmišljali, kako in kje naprej. Odločitev je padla hitro: Madrid 18. julija. Tiha želja ostaja nekaj več – postaviti čas, ki bi nama omogočil uvrstitev na svetovno prvenstvo v ZDA, v katerih se je ›rodila‹ Deka,« je še dodala Ula.
Pogrešala izziv
Urška Klemen je nekdanja atletinja celjskega Kladivarja, ki je tekmovala v teku na 400 metrov in je bila tudi slovenska reprezentantka: »Tekmovalno pot v atletiki sem morala končati zaradi poškodbe tetive, vendar šport nikoli ni zares izginil iz mojega življenja. Ves čas sem bila dejavna, a najbolj sem pogrešala občutek tekmovanja, adrenalina in premagovanja same sebe.«
Ker ima zaradi poškodbe še vedno neke omejitve pri teku, je iskala izziv, pri katerem bi lahko ponovno začutila tekmovalni utrip. Ko je našla Deka strong, ni dolgo razmišljala.
»Dva meseca pred tekmo sem oddala prijavo in se začela pripravljati. Že ob prvi simulaciji tekme sem hitro ugotovila, da me čaka vse prej kot lahka naloga, zato so sledili intenzivni treningi in veliko discipline. Ob tem sem izredno hvaležna fitnesu, ker mi je omogočil odlične pogoje za pripravo. Imela sem dostop do vse opreme in prostora za kakovosten trening, kar je zagotovo pomembno prispevalo k moji pripravi in samozavesti pred tekmo.«
Našla tekmovalni ogenj
Tudi Urška podobno kot Ula ni vedela, kaj si lahko obeta od tekme: »Na start sem stopila brez posebnih pričakovanj, toda predvsem z željo, da bi dala vse od sebe. Po prihodu v cilj sem bila najprej nekoliko razočarana zaradi svojega časa, saj je organizacija nekoliko zatajila. Med tekmo sem namreč prehitela kar dve skupini pred sabo, zato sem morala na posameznih postajah tudi čakati, da sem sploh lahko opravila vse vaje, kar mi je podrlo ritem tekmovanja in vplivalo na končni čas.«
Ko so se občutki umirili, je prišlo na plan veselje. V svoji kategoriji je namreč osvojila prvo mesto. »Ta dosežek mi ogromno pomeni, ne gre le za rezultat. Pomeni dokaz, da se lahko tudi po poškodbah, dvomih in koncu športne poti vrneš močnejši ter ponovno najdeš svoj tekmovalni ogenj,« je zaključila.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.