arhiv NT/Sherpa

Na srečo je še vedno čila in zdrava. Osnovno šolo je obiskovala na Svetini, nižjo gimnazijo pa v Celju. Kot osnovnošolka si je pot do šole krajšala na smučeh. Opazil jo je takratni smučarski učitelj Karli Filač. Leta 1953 je postala slovenska prvakinja med mladinkami.

Obvozila tri tekmovalke ...

Tri leta kasneje se je udeležila olimpijskih iger v Cortini d'Ampezzo. 20 let staro dekle je v teku na 10 kilometrov zasedlo 32. mesto. »Na igre sem prišla z zelo slabo opremo. Že po treh kilometrih sem podrsala po veji na progi. Smučka je počila. Bila je nalomljena, do cilja pa je bilo še sedem kilometrov, a sem s stisnjenimi zobmi zdržala do konca. Moram priznati, da so na usodnem ovinku tri tekmovalke padle ena na drugo. Hitro sem se odločila, da jih bom obvozila, nisem pa opazila veje, ki je bila skrita pod snegom,« nam je večkrat pripovedovala gospa vedrega duha, ki je bila za mnoge sprva Malči, kasneje tudi Malčka. V Italiji je bila tudi članica jugoslovanske štafete, ki je osvojila deveto mesto. Vodstvo naše odprave si je smuči za Amalijo sposodilo v švedskem taboru.

Najboljša v državi

Zanimivo je, da skoraj povsod na spletu (napačno) piše, da se je rodila leta 1939. Najprej je kratek čas delala v Zlatarni Celje, nato je bila 31 let zaposlena v podjetju Aurea Celje. Upokojila se je leta 1985. Še vedno ima zelo žive spomine na dogajanja v Cortini d'Ampezzo: »Ogledali smo si nastope alpskih smučarjev in nekaj hokejskih tekem. Iz hotela, v katerem smo bivali, smo imeli lep pogled na več olimpijskih tekmovališč. Po igrah sem postala še jugoslovanska prvakinja.« S smučarskim tekom se je ukvarjala do leta 1962, ko se je posvetil materinstvu. Že precej časa je minilo od smrti njenega moža, nekdanjega nogometaša celjskega Železničarja Marjana Arbeiterja. Največjo radost ji pomeni druženje s hčerko Lidijo in vnukinjo Klavdijo.