· Portret tedna

Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.

· Politika

Mestna občina Celje je objavila razpis za podelitev najvišjih priznanj občine. Gre za priznanja zaslužnim občanom, posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje, ter nadpovprečno uspešnim diplomantom. (SŠol, foto: MOC/Andraž Purg)

· Gospodarstvo

Iztekla se je javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), po katerem bo Teš s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlaganim rešitvam v zakonu nasprotujejo tako v velenjski lokalni skupnosti, kjer so najbolj glasni v Ljudski iniciativi Velenje, kot tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njenih poslovnih interesov, ne daje pa odgovorov na vprašanje, kakšna bo prihodnost Teša in Premogovnika Velenje ter njunih zaposlenih. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.

· Kultura

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

· Upokojenci

Direktor Splošne bolnišnice (SB) Celje Dragan Kovačić in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi dislocirane enote Kampus Celje. Njeno mesto bo v celjski bolnišnici, služila pa bo izvedbi magistrskega študija programov medicina in dentalna medicina ter izvedbi znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela, ki bo obsegalo predavanja, vaje, seminarje in pouk v kliničnem okolju ob prisotnosti pacientov ter pod nadzorom osebe z ustreznim pedagoškim nazivom, so sporočili iz SB Celje. 

· Kultura

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

· Kultura

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

· Promet

Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspešno zaključila postopek javnega naročanja. Avtocestni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Dela so se začela te dni, zaključila pa naj bi se sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten?

· Promet

Od 18. novembra do 2. decembra bo zaradi del, investitorica je Direkcija RS za infrastrukturo, popolna zapora prometa na odseku Partizanske ceste v Liscah, in sicer od naselja Lisce do konca travnate površine pri kmetiji Lun v smeri Kasaz. Od mesta popolne zapore bo obvoz mogoč samo v smeri Žalca po lokalni cesti Brnica-Kasaze. Gre namreč za gradnjo novega kolesarskega mostu čez Savinjo, ki je del kolesarske povezave Celje-Žalec. (SŠol, foto: MOC)

· Gospodarstvo

Umrl je lastnik in generalni direktor družbe Mik Celje Franci Pliberšek, ki je bil tudi eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Septembra lani je podjetje, ki po podatkih z njihove spletne strani zaposluje 200 rednih in 120 zunanjih sodelavcev, v Vojniku odprlo center za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. (STA, foto: Andraž Purg )  

· Slovenija

Najbrž je Občina Šmartno ob Paki edina, ki praznuje na martinovo. Čeprav v lokalnih skupnostih ob občinskem prazniku pogosto predajajo namenu nove pridobitve, v Šmarnem ob Paki otvoritvenih trakov letos ne bodo rezali. Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, so upali, da bo slovesno ob odprtju novozgrajenega postajališča in podhoda pod železniško progo. Vendar to ne bo mogoče, ker se dela še niso končala. Po zadnjih napovedih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do konca letošnjega leta.

· Kultura

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

· Kultura

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

· Gospodarstvo

Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska turistična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov.

· Gospodarstvo

V Premogovniku Velenje imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem Vtis, ki neprekinjeno, 24 ur dnevno, spremlja razmere v jami. Prav tako imajo načrt obrambe in reševanja, v katerem so navedene vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa globoko pod zemljo ter navedeni vsi preventivni in kurativni ukrepi. Jamska reševalna četa Pod okriljem jamske reševalne službe deluje jamska reševalna četa. V njej so najbolj usposobljenih sodelavci kolektiva, ki so tudi v najbolj zahtevnih razmerah pripravljeni pomagati ter reševati ljudi ter premoženje. Člani imajo ustrezna znanja za posredovanje v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči. Zato so vključeni tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. »V našem premogovniku imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike, ki rudarjem zagotavljajo vir svežega zraka, vsi imajo za pasom samoreševalni aparat, ki ga uporabijo, če je potrebno, zaposlene prav tako redno usposabljamo in ozaveščamo, kaj lahko za varnost storijo sami,« je pred začetkom reševalne vaje povedal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. V obsežni in zelo zahtevni vaji reševanja so sodelovali Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, celjska izpostava Republiške uprave za zaščito in reševanje, Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita zahodnoštajerske regije, Inšpektorat za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo ter osebje velenjskega zdravstvenega doma. Fotoreportažo si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 7. november 2024!

· Župan pred praznikom

V občini Sevnica ob občinskem prazniku, ki bo v torek, pripravljajo vrsto prireditev. Ob tej priložnosti je župan Srečko Ocvirk na novinarski konferenci predstavil nekatere projekte ter kot največja izpostavil gradnjo OŠ Ane Gale in dveh mostov v Krmelju. Manj pa je zadovoljen z aktivnostjo države pri urejanju državnih cest, pomembnih za Sevnico.

· Promet

Policisti Postaje prometne policije Celje so danes v dopoldanskem času izvajali meritve hitrosti v naselju Pristava, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Na delu, kjer je hitrost s omejena na 50 km/h, je voznik začetnik, državljan Bosne in Hercegovine, vozil s hitrostjo 112 km/h.

· Kultura

Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti.

· Nepremičnine

Občani Celja imajo priložnost, da kupijo drevo za svoje mesto, občina bo namreč v sodelovanju z Javnim podjetjem Zelenice to jesen še bolj ozelenila Celje. Na različnih lokacijah bodo zasadili 150 črnih gabrov, ki lahko zrastejo do 15 metrov visoko in dosežejo do pol metra premera. 90 drugih medovitih vrst dreves bodo prav tako še to jesen zasadili na različnih lokacijah po Celju. (SŠol, Foto: MOC)