
Novice / stran 39



Od jutri spremenjena prometna ureditev
Obsežna dela v Razlagovi ulici v Celju, kjer med drugim prenavljajo tlake in komunalno infrastrukturo, gredo po načrtih. Jutri, v sredo, 21. avgusta, se bo spremenila prometna ureditev, in sicer bo popolna zapora na križišču Razlagove ulice 13 do 12a, od Pleteršnikove ulice do Slomškovega trga 2 in do Razlagove ulice 1.

Občani in naravovarstveniki proti vetrnim elektrarnam
Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno umeščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembnega območja Boča s Plešivcem.

Potegovali se bodo za svež »grajski« denar
Občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje se bodo s svojimi projekti obnove gradov potegovale za pridobitev denarja na javnem razpisu kulturnega ministrstva, kjer bo za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov na voljo približno 16,2 milijon evrov.


Večina podjetij »špara« dobičke
Do konca avgusta se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj sej skupščin delničarjev. Sestali se bodo lastniki treh turističnih družb, Celjskega sejma, Železarja Štore in Esotecha iz Velenja. Z izjemo Velenjčanov v nobenem od podjetij, tudi tistih, ki so lansko poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ne nameravajo izplačati dividend. V Termah Topolšica jih niti ne morejo, saj so lani, že četrto leto zapored, imeli izgubo.

Grafična zbirka spet naprodaj - Bo v peto šlo rado?
Okrožno sodišče v Celju je potrdilo predlog stečajne upraviteljice Zdravilišča Rogaška Alenke Gril o še eni dražbi grafične zbirke Kurta Müllerja. Izklicna cena za 40 tisoč grafičnih listov bo tokrat bistveno nižja kot lani, ko je znašala dva milijona evrov, in kot leta 2021, ko je bilo izhodišče postavljeno pri 3,5 milijona evrov. V Rogaški Slatini so mnogi prepričani, da bi zbirka morala ostati v tem kraju, saj jo je švicarski zbiratelj med letoma 1985 in 1995 slatinskemu zdravilišču podaril, ker je želel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje.

Letošnja letina hmelja bo podpovprečna
Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna.

FOTO: Trčila tovorno in osebno vozilo; s traktorjem na bok


Poleti najraje beremo slovenske avtorje
Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljubezni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesne Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem.


»Slovenci smo lahko srečni, da imamo prostovoljno gasilstvo«
»Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila prežeta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in povezanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slovenske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na približno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veliko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Predlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu.

Z glasbo in besedo na izlet v Mirno Peč

Na Resevni zavel svež veter
Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obisku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sveže pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na stopnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico.

V sklopu festivala otroci in družine spoznavali opero
Celje gosti mednarodno uveljavljen festival stare glasbe Seviqc. Včeraj je bil dogodek OperAria namenjen otrokom in družinam. Najmlajši so se lahko prvič srečali z opero in pri predstavi tudi sodelovali. Jutri se festivalsko dogajanje nadaljuje v Kavarni in slaščičarni Miško Knjižko ter v Stari grofiji. (SŠol, Foto: Robi Valenti)

Ocenjevali so Celje
Ta teden so bili v Celju člani komisije Turistične zveze Slovenije. Ti v sklopu tradicionalne akcije Moja dežela v različnih kategorijah ocenjujejo urejenost in gostoljubnost mest, krajev in turističnih točk. Celje, kot pravijo na občini, brani zmago iz lanskega natečaja v kategoriji večjih mest, sicer pa je knežje mesto tudi v zadnjih letih posegalo po visokih uvrstitvah. MCC hostel je denimo zmagoval v kategoriji mladinskih prenočišč. (SŠol, Foto: MOC)

Katerih hiš v Celju ni več na vladnem seznamu za odstranitev?
Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih ima za vseh 343 objektov v Sloveniji, ki so se znašli na seznamu za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti po lanski uničujoči ujmi, končane strokovne podlage za nadaljnje dejavnosti. S seznama je vlada zdaj umaknila 85 objektov, nanj bo naknadno uvrstila dodatne. V Mestni občini Celje je bilo na seznamu za odstranitev devet stavb, šest v Medlogu, ena v Tremerjah in dve v Pečovniku. Zdaj sta na seznamu za odstranitev v Celju samo še dve. (SŠol, Foto: Bralec NT)

Po ujmi obnovljene nekatere ceste
Lanska neurja in poplave so povzročile veliko škode na lokalni cestni infrastrukturi, zlasti na daljših odsekih cest Šmartno v Rožni dolini – Hrenova, Rožni vrh – Brezova in Šmiklavž pri Škofji vasi – Lipovec ter na krajših odsekih v Medlogu in Rožnem vrhu. Za obnovo teh cest je celjska občina prejela državni denar, tretjino sredstev pa je zagotovila iz občinskega proračuna. Skupna vrednost del je znašala nekaj več kot 357 tisoč evrov. Obnovitvena dela je izvedlo javno podjetje Vodovod – Kanalizacija. (SŠol, Foto: VO-KA Celje)
Trenutno
24 °C
Delno oblačno
nedelja, 4. 5
Deževno
ponedeljek, 5. 5
Deževno
torek, 6. 5
Deževno
7-dnevni obeti