Google, ki s storitvijo Street View (Ulični pogled) omogoča uporabnikom navidezno raziskovanje sveta, danes začenja pot po Sloveniji. Obiskal bo več slovenskih krajev, med drugim tudi Celje, Žalec, Mozirje, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice.
Pokrajinski muzej Celje ob stavbi ministrstva za obrambo na Maistrovi ulici, kjer poteka obnova kanalizacije, izvaja arheološka izkopavanja. Že pred začetkom teh opravil so v muzeju predvidevali, da bi lahko prišli do zanimivih odkritij.
V začetku leta se je začela gradnja težko pričakovanega prizidka k OŠ Hudinja, ki bo rešil dolgoletno prostorsko stisko. Naložba bo skupaj z ureditvijo okolice stala nekaj manj kot 1,7 milijona evrov, končana pa bo predvidoma do konca leta.
Voznika bodo policisti kazensko ovadili.
Po več urah prepričevanja je le prišel iz hiše.
Stroka je dolgo opozarjala na nujnost obnove Žičke kartuzije, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena. Kljub izjemnemu pomenu za širši evropski prostor je (pre)dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. A kot kaže, se ne zatika zgolj zaradi denarja. Vedno večja so namreč razhajanja stroke o tem, na kakšen način spomenik zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Največ polemik je zaradi nadkritja cerkve svetega Janeza Krstnika. Eni bi jo »pokrili« s klasično streho, drugi so naklonjeni sodobni izvedbi pomične strehe z razglediščem.
V času velike noči velikokrat posežemo po košari, kamor položimo velikonočne jedi ali morda kakšno darilce za najmlajše. Pletarstvu je vse življenj predana Zdenka Pulko, ki že več kot deset let svoje rokodelsko znanje ljudem razdaja na delavnicah v Muzeju na prostem v Rogatcu in v tamkajšnjem rokodelskem centru.»Moji prsti so že malo okorni in delo je res težko, a dokler bom zmogla, bom pletla,« pravi. Prepletanje vrbovih šib, iz katerih spleta različne košare ali oplete steklenice, je zanjo hrana za dušo. A delo je zahtevno, zaradi česar gospa na pragu sedemdesetih let še ni našla svojega obrtniškega naslednika.
Ponovno zaprtje kulturnih ustanov, ki je z zaustavitvijo javnega življenja do 11. aprila začelo veljati danes, je onemogočilo, da bi si lahko v teh prazničnih in predprazničnih dneh v razstavišču Knežji dvora ogledali zanimivo razstavo od Groba do groba. Pred kratkim so jo postavili v Pokrajinskem muzeju Celje, avtorja razstave pa sta kustosa muzeja, dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, tudi avtorja odmevne knjige Municipium Claudium Celeia. Na prizorišču bo tako razstavo mogoče obiskati kasneje (po lockdownu), si jo je pa mogoče v privlačni in dodelani izvedbi ogledati na spletni strani pokrajinskega muzeja.
Na Gimnaziji Celje - Center (GCC) so danes v okviru svojega rednega ciklusa korona webinarjev Koristnost nekoristnega pripravili izjemno zanimiv pogovor z Vlasto Jeseničnik, izvrstno dopisnico RTV Slovenija iz Moskve, ki je spregovorila o aktualnih razmerah v Rusiji in svojem dopisniškem delu.
Celjska občina podeljuje naziv častni meščan od leta 1952. Doslej ga je dobilo 29 posameznikov, torej pri podeljevanju ni bila najbolj radodarna. V prvih letih so bili prejemniki predvsem »nekdanji revolucionarji in tvorci nove države, ki niso bili meščani Celja, ampak takrat so pač bili takšni časi. Letos bo mesto z nazivom končno počastilo tudi Franca Pangerla. Kot je zapisanov obrazložitvi, si ga je zaslužil za dolgoletno vodenje Celjskega sejma in utrjevanje prepoznavnosti Celja kot sejemskega mesta v mednarodnem prostoru. Pangerl bo med častnimi meščani šele drugi gospodarstvenik. Leta 2002 je naziv dobil zdaj že pokojni Rado Jenko, ki se ga Celjani spominjajo predvsem kot dolgoletni direktor Aera.
Iz javnih vrtcev v Mestni občini Celje (MOC) je v teh dneh po uvedbi zaprtja javnega življenja v nujnem varstvu več kot sto otrok. Nujno varstvo je zagotovljeno v dveh enotah.
Minuli četrtek nekaj minut pred opoldnevom sta na pobočju Resevne v naselju Šibenik zagorela dva hektarja travnika in gozda. Posredovala so številna gasilska društva iz Gasilske zveze Šentjur.
Po tem, ko je vlada z odlokom odredila, da morajo vrtci zagotovit nujno varstvo za otroke katerih starši so zaposleni v t.i. kritični infrastrukturi, so v Velenju prisluhnili tudi staršem, ki so zaposleni v drugih dejavnostih in morajo v času delne ustavitve države delati.
