Otroci se počitnic veselijo, starše skrbijo
Deset tednov počitnic mnoge starše mlajših učencev navdaja s skrbjo, kako zanje zagotoviti varstvo, ko so sami v službi. Da so potrebe po varstvu velike, opažajo na Ljudski univerzi Celje, kjer se starši za možnost vključitve svojih otrok v brezplačno varstvo zanimajo že decembra. Tudi v organiziranem varstvu na I. osnovni šoli Celje vsako leto sprejmejo več otrok.
Ko so na Ljudski univerzi (LU) Celje konec maja objavili prijavnico za poletno počitniško varstvo, so bila prosta mesta zapolnjena v pol ure. Številnih starši so stopili v stik z univerzo in spraševali, ali bi se našlo še kakšno mesto za njihovega otroka. »Sprejeli bomo bistveno več otrok, kot nam določa pogoj pristojnega ministrstva. A glede na to, koliko prijav smo prejeli, so tudi povečane skupine še mnogo premajhne,« opaža organizatorica izobraževanja in koordinatorica Družinskega centra Maja Bizjak.
Vsako leto več prijavljenih
Za starše osnovnošolcev od prvega do petega razreda je ponudba poletnega varstva na I. osnovni šoli Celje dragocena, saj se vanj vsako leto vključi več otrok. Lani je del poletnih počitnic tako preživelo 216 otrok. Za otroke, ki obiskujejo šolo v celjski občini, bo za dan varstva treba odšteti 14 evrov oziroma 17 evrov, če so od drugod. Pri več otrocih iz iste družine je cena nižja. Glavna koordinatorica programa Lea Kotnik, sicer učiteljica razrednega pouka, pravi, da starši potrebujejo to pomoč, šola pa na srečo nima omejitve glede števila prijav, saj ima javno kuhinjo, ki deluje tudi poleti, in zato lažje organizira varstvo in prehrano s tremi obroki.
Premalo navajanja na samostojnost
Da starši svoje otroke od začetka osnovne šole premalo navajajo na samostojnost, tako pa mrzlično iskanje varstva med poletnimi počitnicami tolmači upokojeni specialni pedagog Marko Juhant. Kot pravi, se vzrok za to skriva v vzgojni modi, po kateri želijo starši svoje potomce zaščititi pred vsem. Namesto da bi jih navajali, da so otroci odgovorni zase, jih navajajo, da je zanje vedno odgovoren nekdo drug. Juhant je primer prevelikega prevzemanja odgovornosti za otroke ponazoril s tem, da tisti do desetega leta ne smejo sami hoditi šolo, tudi tam ne, kjer so pločniki in varne poti. »Za spremstvo v šolo ali domov so odgovorni starši ali voznik kombija. V nekaterih šolah otroci tudi eno samcato minuto med odmori niso sami, še v višjih razredih so učitelji vedno z njimi.«
Mejo je težko določiti
Izpostavil je še, da otrok samostojnosti ne moremo naučiti, ampak jih je tega treba navaditi. Socialna mreža mladih staršev se je po njegovih besedah vsekakor spremenila. A pričakovanja nekaterih staršev, da bodo babice in dedki ves čas na voljo vnukom kot nekakšna socialna, pedagoška in še kakšna služba, se mu ne zdijo primerna. »Nekateri stari starši so še delovno aktivni, nekateri so si k sreči izborili svoje pravo mesto, in sicer, da niso ves čas na voljo otrokom in vnukom, saj imajo svoje življenje.«
Dejal je, da je nemogoče določiti, pri kateri starosti lahko otroka pustimo samega doma za več ur. Včasih je bila ta meja nekje pri osmih letih. Po njegovem prepričanju je otrok dovolj zrel za to, ko obvlada nekatere stvari, ki so tesno povezane z njegovo odgovornostjo. O tem, kakšna naj bo struktura počitniškega dne ter kaj znani upokojeni specialni pedagog meni o poletnem počitniškem varstvu in različnih počitniških taborih, preberite v Novem tedniku.
Na fotografiji: utrinek iz poletnega počitniškega varstva iz preteklih let, Foto: Arhiv NT (Andraž Purg)
