Andraž Purg

Vera Pandža je mladost preživela na Češkem, od leta 1979 živi v Sloveniji, natančneje v Velenju. Nekdanja plavalka in češka rekorderka je vse svoje življenja posvetila plavanju, pri katerem vztraja še danes. Čeprav je 4. maja dopolnila 73 let, je polna energije, nasmejana in s smelimi načrti tudi za plavalni šport.

Andraž Purg

Srečali sva se v prostorih zimskega bazena Golovec, kjer je predsednica in trenerka Plavalnega društva vodnih športov Posejdon. Od ponedeljka do petka je tam vsak dan med 15. in 18. uro. Tedaj opravlja s pomočnicami treninge v različnih kategorijah. Dopoldan od doma ureja predvsem predsedniške obveznosti.

Vero je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Ljubezen do plavanja ji je dal oče, s katerim je otroška leta preživela v mestu Usti nad Labem. To je glavno mesto Severne Češke, med Prago in Dresdenom. Še vedno se z veseljem spominja otroških let na Češkem, kjer je živela z očetom in s starimi starši.

· Slovenija

93-letna Jožica Hren Podlesek:"Življenje je vendar lepo!"

Plavati začela pri štirih letih

»Že kot štiriletna deklica sem plavala. Bila sem državna češka prvakinja v plavanju, študirala sem na fakulteti za šport v Pragi. Plavanje je del mojega življenja. Oče me je navdušil zanj. Tudi sam je rad plaval in mi je rekel, naj grem v klub. Bilo mi je všeč, dobro sem se počutila v družbi, s prijatelji, všeč so mi bila potovanja, tekmovanja.«

Najraje je plavala prsno in delfin. »Najprej sem plavala metuljček, ki je bil predhodnik delfina. Ko sem bila stara devet let, je bilo treba plavati tudi z nogami v delfinovem slogu – udarci delfina. To sem se zelo hitro naučila. Nato sem vedno plavala 50, 100 in 200 metrov delfin. Sicer sem najraje plavala prsni slog, ki ga imam še danes zelo rada,« je svojo plavalno zgodbo pojasnila simpatična Vera.

Andraž Purg

Kako je prišla v Slovenijo?

Verin oče se je poročil v tedanjo Vzhodno Nemčijo. In tam so gradili veliko tovarno delavci velenjskega Vegrada. Njegova družina je tam spoznala delavca, ki je delal v Vegradovem podjetju. Slednji jih je redno obiskoval. Vendar ta delavec ni znal nemško. Ko sem sem se jim jaz pridružila, smo se malo pogovarjali češko in bosansko.

»Med mano in Vegradovim delavcem se je rodila ljubezen, kasneje sva se poročila in preselila v Slovenijo – v Velenje. Po poroki sta sva dobila tri hčerke – Petro, Tino in Sandro.« Vse so že poročene, ima še štiri vnukinje in enega vnuka.

· Slovenija

Sven Aleksander Mernik: »Kolesarstvo imam zapisano v genih«

Vse hčerke so bile plavalke

Vse tri hčerke so bile plavalke. Tina je zaradi plavanja odšla tudi na študij v Združene države Amerike in tam doštudirala. Bila je najboljša plavalka med Verinimi hčerkami. Udeležila se je tudi mladinskega evropskega prvenstva. Osvojila je več kot 90 naslovov v različnih kategorijah v disciplinah hrbtno, delfin in kravl. Le prsno ni rada plavala. Tudi Sandra je bila plavalka, ki je rada plavala hrbtno in kravl.

Plavalka je bila tudi Petra, ki pa je s treningi plavanja zaključila v prvem letniku srednje šole. Nato je naredila tečaj za vaditeljico plavanja in Veri še danes pomaga pri delu. »Otroci jo imajo zelo radi, saj se ukvarja z vsakim posebej,« je pojasnila zgovorna Vera, ki je ob tem še poudarila, da ima zdaj samo slovensko državljanstvo. Češkemu se je morala namreč odreči, ko je sprejela slovensko državljanstvo.

osebni arhiv

Kot trenerka začela v Velenju

Svojo trenersko pot je začela v velenjskem plavalnem klubu, v katerem je delala 25 let. Nato so za trenerja zaposlili predsednikovega sina, njej pa rekli, naj se ukvarja z rekreativnimi plavalci »Ta odločitev me je zelo prizadela. Še posebej zato, ker sem tedaj trenirala Tino Mežo, ki je na mladinskem evropskem prvenstvu v disciplini 100 metrov prsno osvojila šesto mesto.

Tedaj je v Celju razpadal Plavalni klub Neptun, ki ni imel ne trenerja ne plavalcev. Zato sva s hčerko Petro prišli v Neptun, kjer sva tri leta trenirali celjske plavalce. Potem se je predsednik odločil, da bo imel v klubu moške trenerje. Rada bi povedala, da je v Sloveniji zelo malo ženskih trenerk plavanja, a še te trenirajo predvsem mlajše kategorije plavalcev,« je pojasnila Vera.

· Novice

Slavica Glavan: Iskalka in pripovedovalka zgodb

14 let v Posejdonu

Društvo vodnih športov Posejdon je ustanovila danes že pokojna Metoda Goršek. Klub je bil ob njenem prihodu v ogromnih dolgovih, ki jih je tedaj sama poplačala, nato je klub tudi prevzela. »Klub ima danes približno 50 plavalcev, 35 je tekmovalcev. Rada bi dodala, da se ne moremo širiti, ker nimamo dovolj ljudi, da bi delali z njimi. V našem klubu imamo same trenerke. Sama ob tem, da sem predsednica kluba, treniram kadete, mladince in člane. V klubu delam že 14 let.«

Zanimanje za plavanje med mladini je, dodaja Vera in pove, da večina ljudi misli, da v Celju obstaja samo en klub, in sicer plavalni klub Neptun. V klubu Posejdon žal nimajo plavalne šole kot v Neptunu. Na tekmovanje njihove člane vozijo pretežno starši. Tudi od občine dobijo sedaj toliko denarja, da dobro shajajo.

Osebni arhiv

V Češko se še vrača

Čeprav v Sloveniji živi že 46 let, se še vedno rada vrača v Češko. V svojo nekdanjo domovino odhaja vsake tri tedne, ker tem še vedno živi njena teta. Lani je bila s svojimi plavalci na Češkem na tekmovanju v svojem rojstnem mestu. Tja bodo odšli spet prihodnjo pomlad.

Žalosti jo, ker nihče od štirih vnukov noče plavati. Pravijo, da je to zelo naporen šport in da so zelo utrujeni po treningu. Ena vnukinja, ki živi na Ptuju, trenira nogomet in trebušni ples. Je vsestranska športnica. Ne razmišlja, da bi se preselila v Celje. Se je navadila življenja v Velenju, v katerem je bila v času delovanja danes žal propadlega gradbenega podjetja Vegrad prevajalka nemškega, ruskega in češkega jezika. Za svojo trenersko delo v plavanju je prejela tudi več priznanj tako od Športne zveze Velenje kot Plavalne zveze Slovenije.

Andraž Purg