Pixabay

Povprečna starostna pokojnina naj bi v naši regiji znašala okoli 914, 48 evra, kar našo regijo ne uvršča ne v vrh slovenskih regij, ne na njihov rep. Najnižja povprečna starostna pokojnina je denimo v Pomurju, ki je tudi edina regija, kjer je povprečna pokojnina nižja od 900 evrov bruto.

Pomoč s hrano in denarjem

Podatkov o tem, koliko upokojencev prejema kakršno koli pomoč občine, na Mestni občini Celje nimajo: »Teh podatkov ne vodimo ločeno. Zagotovo so starejši vključeni v program javne kuhinje in projekt Donirana hrana, prav tako občina s sofinanciranjem društev in nevladnih organizacij prispeva k dostopnosti storitev, ki jih izvajajo posamezne organizacije oziroma društva.«

Nekaj več podatkov pa ima Karitas: »Sodelavci župnijskih Karitas so v Savinjski dolini lani pomagali 4972 starejšim. Od tega je 2193 starejših prejemalo pomoč v materialu (torej so prejemali živila, neživila ali jim je Karitas pomagala pri plačilu položnic), 2919 starejših oseb smo obiskali na domu ali v bolnišnici, mnoge tudi večkrat (skupaj je bilo 4731 obiskov), 1785 starejših je bilo vključenih v družabna srečanja, izlete ali družabne dogodke. 248 starejšim smo nudili pomoč pri gospodinjstvu ali osebni negi, 232 jih je bilo vključenih v redne skupine za starejše, ki se zbirajo vsak mesec ali na 14 dni,« so nam sporočili iz Karitas.

Starejšim v socialni stiski na Celjskem pomaga tudi Rdeči križ Slovenije. »Slovenija je dežela, kjer se vse večji del prebivalstva stara, kar postavlja pred izzive tako družbo kot tudi vse institucije, ki skrbijo za dobrobit starejših. Pomoč starejšim je nujna, še posebej v regijah, kjer mnogi prebivalci živijo v manj poseljenih območjih. Savinjska regija ni izjema."

Osamljeni in pozabljeni?

»Številni prostovoljci, ki delujejo v lokalnih skupnostih, pogosto naletijo na osamljene upokojence, ki so včasih prepuščeni sami sebi. S prostovoljci v lokalnih skupnostih skrbimo za nujno pomoč v obliki hrane, oblačil, z obiski in drugimi storitvami. Ti obiski prostovoljcev so lahko ključnega pomena, saj mnogi starejši ljudje potrebujejo predvsem družbo in človeški stik. Podatki, ki jih natančno spremljamo v organizaciji, kažejo na povečano število starejših, ki so vključeni v programe pomoči, vendar je težko podati točne številke, saj se obseg pomoči pogosto spreminja,« pravijo v celjskem območnem združenju slovenskega Rdečega križa.

Predvsem poudarjajo tudi problem osamljenosti med starejšimi. »Preliminarni podatki kažejo, da se število osamljenih upokojencev povečuje. Kljub temu pa točne statistike o številu upokojencev, ki živijo brez družbe, ni enostavno pridobiti. Vendar pa mnogi prostovoljci, ki delujejo v okviru različnih socialnih programov, poročajo o vedno večjem številu starejših, ki so prepuščeni sami sebi, bodisi zaradi oddaljenosti od svojih družin bodisi zaradi pomanjkanja socialnih stikov v vsakdanjem življenju. V nekaterih primerih prostovoljci Rdečega križa naletijo na starejše osebe, ki že dolgo niso videle nikogar, kar je lahko zelo nevarno, še posebej v primerih nesreč ali zdravstvenih težav,« še dodajajo v celjskem Rdečem križu. Ravno zaradi teh ugotovitev celjsko območno združenje organizira različne dejavnosti, kot so izleti, srečanja in pogovorne skupine, ki pomagajo zmanjšati občutek osamljenosti.

Koliko postelj je v domovih?

V domovih za starejše, tako javnih kot zasebnih, v Savinjski regiji je skupno na voljo 2651 postelj. Od tega jih je največ v Domu ob Savinji v Celju, Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, Domu Lipa Štore in v Domu upokojencev Polzela, ki imajo več kot 200 postelj. Ostali domovih v naši regiji imajo na voljo od 63 do 190 postelj. Da v domovih primanjkuje zaposlenih, zaradi česar trpi tudi oskrba starejših in da so ponekod postelje prazne, saj ni dovolj kadra za oskrbo, je v Sloveniji že znano.

Toda, ko je govora o domovih za starejše, je zaradi zdravstvenega stanja starejših pomembno predvsem dejstvo, v kakšni meri domovi za upokojence sploh dosegajo normative glede zdravniške oskrbe. »S podatki o doseganju normativov glede zdravniške oskrbe v posameznih domovih ne razpolagamo. Organizacija in izvajanje zdravniške oskrbe v domovih za starejše sta namreč v pristojnosti zdravstvenih zavodov. Domski zdravniki so zaposleni v zdravstvenih domovih, ki so prvenstveno odgovorni za takšno organizacijo dela, ki zagotovi prisotnost zdravnika v domu v obsegu, kot ga zahteva zakonodaja. Recimo v domu s približno 200 stanovalci bi moral biti zdravnik prisoten 25 ur na teden,« so nam odgovorili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Nekaj več podatkov ima vsaj za Celje tukajšnja mestna občina: »Leta 2019 je bila podeljena koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju splošne ambulante v socialnovarstvenih zavodih v skupnem obsegu 1,20 programa, od tega 0,80 programa na področju splošne ambulante v socialnovarstvenem zavodu Dom ob Savinji Celje in 0,40 programa v socialnovarstvenem zavodu Dom sv. Jožef. Koncesija je bila podeljena KA GROUP d.o.o., nosilca zdravstvene dejavnosti pa sta Rodolfo Emilio Potočnik, dr. med in Andrej Žmavc, dr. med.«

Tisto, kar je prav tako zaskrbljujoče je, da je 31. januarja letos bilo v naši regiji skoraj pet tisoč oseb, ki so starejše od 65 let in niso imele svojega izbranega zdravnika. Ti podatki se ne nanašajo na oskrbovance domov, ampak tudi na tiste upokojence, ki živijo doma.

Koliko je oskrbovanih stanovanj?

V Savinjski regiji je na 14 lokacijah 146 najemnih oskrbovanih stanovanj in 15 lastniških oskrbovanih stanovanj. Savinjska regija ima tako približno 9 odstotkov vseh oskrbovanih stanovanj in 14 odstotkov vseh najemnih oskrbovanih stanovanj v Sloveniji. Povprečna cena najemnin oskrbovanih stanovanj v Sloveniji znaša 7,24 evra na kvadratni meter. V Savinjski regiji je cena najemnine nekoliko nižja, in sicer v povprečju znaša 7 evrov na kvadratni meter.

Po podatkih, ki jih je lani zbral IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora, je v celotni Sloveniji na 57 lokacijah približno 1781 oskrbovanih stanovanj, od tega 1060 najemnih oskrbovanih stanovanj in približno 721 lastniških oskrbovanih stanovanj. K seštevku lastniških oskrbovanih stanovanj so prišteta oskrbovana stanovanja na vseh lokacijah, za katere je bilo mogoče na podlagi spletne, telefonske ali terenske poizvedbe ugotoviti, da stanovanja vsaj v določenem deležu ostajajo v svoji namembnosti. Številka lastniških oskrbovanih stanovanj je precenjena, saj glede na poizvedbe na veliki večini lokacij z lastniškimi stanovanji vsaj določen delež oskrbovanih stanovanj uporabljajo druge ciljne skupine.

Samo v Mestni občini Celje je 12 oskrbovanih stanovanj v Vodnikovi ulici, 14 v Singenski ulici, 27 v Kajuhovi ulici, 10 v Novem trgu, skupaj torej 63. Vsa stanovanja so zasedena. Družba Nepremičnine Celje in Mestna občina Celje trenutno pripravljata Stanovanjski program Mestne občine Celje v letih 2025 do 2032. V njem navajata ukrepe za zagotavljanje stanovanj in kakovost bivanja v Mestni občini Celje in še povečanje števila stanovanj in ukrepov, ki naj bi izboljšali kvaliteto bivanja starejših v občini.