Matija Marinšek

Kar 151 jih je med rudarjenjem izgubilo življenje, vsem so se poklonili z minuto molka. še letos pa naj bi jim postavili spominsko obeležje. Pomemben jubilej velenjskega premogovništva so minuli konec tedna obeležili v duhu rudarstva, tradicije in skupnosti ter s tradicionalnim Skokom čez kožo. Častni skok je izvedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Začetki organiziranega pridobivanja premoga v Velenju segajo v leto 1887, ko so rudarji izkopali 3.500 ton premoga. Skoraj sto let je nato minilo do največjega razmaha proizvodnje v 80. letih minulega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, proizvodnja pa se je skokovito povečala in se med letoma 1981 in 1986 povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga letno.

151 žrtev rudarjenja

»Delo v premogovniku danes se je zelo spremenilo, saj so sodobna tehnologija in oprema, transportni sistemi in digitalno vodenje nadomestili večino fizičnega napora, a temeljne vrednote, kot so strokovnost, zanesljivost in pogum ostajajo nespremenjene. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, temveč je precej več od tega, je način življenja, ki zahteva predanost, znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave,« je v slavnostnem nagotovu poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Zbrani so se spomnili vseh, ki so v premogovniku izgubili svoja življenja. Poklonili so se jim z minuto molka.

»Včasih pa se zgodi, da narava rudarju pokaže, kako močna, neizprosna in nevarna je lahko. In v letošnjem januarju se je zgodilo prav to. Strašna tragedija je za vedno iz naše sredine iztrgala naše sodelavce, očete, sinove, može, prijatelje. Sandi Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik se iz globin podzemlja niso vrnili. V zgodovini premogovnika je bilo 151 rudarjev, ki jim je rudarjenje dajalo kruh za življenje, a je njihova življenja tudi odvzelo,« je dodal Mavec.

Matija Marinšek

Do zadnjega atoma moči

Letošnje leto je za Premogovnik Velenje še posebej zahtevno, saj so bili zaradi januarskega tragičnega dogodka v prvi polovici leta prisiljeni obratovati s samo enim odkopom. Vendar po besedah generalnega direktorja letošnja načrtovana količina izkopanega premoga ni ogrožena. »Rudarji so ponovno dokazali svojo neomajnost, še posebej se je izkazala naša elitna skupina jamskih reševalcev. Ob tragični nesreči so se borili do zadnjega atoma moči – ne le z izjemnimi silami narave, temveč tudi z omejitvami časa. Srčno in pogumno so vstopali v nevarnost, ne da bi oklevali, ker so želeli rešiti svoje tovariše. Ob tej priložnosti bi rad izrekel iskreno zahvalo vsem pogumnim rudarjem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da smo lahko odkop sanirali in proizvodnjo ponovno varno zagnali.« Ob tem se je mag. Marko Mavec še posebej zahvalil jamskim reševalcem.

Že skoraj 4.000 novincev

Dan rudarjev, ki ga obeležujemo 3. julija, je največji praznik za vse, ki so povezani s premogovništvom ter živijo in delajo v Šaleški dolini. Do danes so v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.970 novincev, dijake rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije. Na sobotnem tradicionalnem Skoku čez kožo so jih sprejeli 33.

Matija Marinšek

Naziv častnega skakalca je Premogovnik Velenje letos podelil ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku. Po izobrazbi je krajinski arhitekt in prejemnik nagrade za življenjsko delo Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Kot je navedeno v obrazložitvi, njegovo poklicno pot zaznamuje globoko spoštovanje do prostora in do ljudi, ki so ga soustvarjali z delom, žulji in s pogumom.

Njegovo geslo se glasi: »Z roko v roki tradicija in znanje – v rudniku raste novo spoznanje. Na temeljih znanih veščin in sodobnih tehnologij, z vizijo prihodnosti – gremo naprej.«