Nik Jarh

Tretja razvojna os za regije in lokalne skupnosti predstavlja temeljni razvojni ukrep, saj ne izboljšuje le prometne infrastrukture, temveč krepi tudi družbeno-ekonomske vezi v regiji, spodbuja trajnostni razvoj in prispeva k dvigu kakovosti življenja prebivalcev. Z željo po sodelovanju in pospešitvi procesa so župani savinjske, posavske, dolenjske in zasavske regije februarja lani podpisali sporazum o skupnem in usklajenem zastopanju interesov za dokončanje srednjega dela tretje razvojne osi. Minuli petek so se župani desetih občin, skozi katere je predvidena trasa srednjega dela tretje razvojne osi, v Zidanem Mostu sestali z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in z državnima sekretarjema Andrejem Rajhom in Miranom Gajškom.

DPN v letu 2028

Vlada RS je junija letos sprejela sklep o pripravi Državnega prostorskega načrta (DPN), s katerim je država tudi uradno začela postopek umeščanja srednjega dela tretje razvojne osi v prostor. »Po naših ocenah in željah bi DPN sredi leta 2028 moral biti sprejet,« je napovedala ministrica Alenka Bratušek.

Te časovnice so se razveselili tudi župani občin Celje, Novo mesto, Žalec, Laško, Radeče, Sevnica, Šentrupert, Mirna, Trebnje in Mokronog – Trebelno, saj so zadnja leta opažali, da se je uresničevanje projekta vsako leto bolj odmikalo.

Ministrstvo za infrastrukturo

»Končno imamo konkretno časovnico. Obe pristojni ministrstvi (za infrastrukturo in prostor, op. p.) sta naredili obljubljene korake in verjamem, da s tem, ko začenjamo umeščanje tretje osi v prostor, delamo tudi korake, da bomo čim prej prišli tudi do uresničitve celjskih obvoznic kot prvega dela tretje razvojne osi,« je dejal župan Mestne občine Celje Matija Kovač.

Župani omenjenih občin so obljubili, da bodo po svojih najboljših močeh pomagali pri uresničevanju časovnice sprejema DPN-ja. Izpostavili so pomen tretje razvoje osi za razvoj lokalnih skupnosti ter za razbremenitev državnih cest tranzitnega tovornega prometa. »Vesel sem, da smo se župani z ministrico in državnima sekretarjema srečali v Zidanem Mostu, ki je ključno prometno vozlišče ne le lokalnega, ampak državnega pomena. Na drugi strani je stičišče treh razvojnih regij (savinjske, zasavske in posavske),« je poudaril laški župan Marko Šantej.

Sedemnajst let trajajoči postopki

Prva študija različic trase srednjega dela tretje razvojne osi je bila objavljena že leta 2008. Osem let zatem so bile v devetih občinah javne razgrnitve in predstavitve dopolnjene študije s predlogom najustreznejše različice ter dopolnitve okoljskega poročila. V sklopu javne razgrnitve so posamezniki, občine in predstavniki gospodarstva podali svoje pobude in predloge. Stališča do pripomb in predlogov so bila objavljena sredi leta 2017. Nato so dejavnosti bolj ali manj zastale, kar je v sklopu revizijskega poročila leta 2021 ugotovilo tudi Računsko sodišče, ki je presojalo načrtovanje in vodenje projekta. V porevizijskem poročilu je takratno ministrstvo za okolje in prostor navedlo predvideno časovnico za sprejem uredbe o DPN do septembra 2026, kar se je županom zdela nerealna časovnica.

Nik Jarh

Kot je v petek v Zidanem Mostu dejal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek, so na omenjenem ministrstvu bistveno pospešili umeščanje srednjega dela tretje razvojne osi med Celjem in Novim mestom v prostor. »Zagotavljamo, da bomo postopke v predvidenem roku tudi končali,« je poudaril. Da bodo tudi župani odigrali svojo vlogo in naredili vse, kar je v njihovih močeh, da bo DPN v letu 2028 res sprejet, je prepričan tudi radeški župan Tomaž Režun.