Sevniški otroški parlament: "Predvsem moraš biti iskren do sebe!"
Stereotipi, rasizem in diskriminacija, tema letošnjega, tudi sevniškega občinskega otroškega parlamenta, je včeraj v jedilnico sevniške OŠ Sava Kladnika, ki je bila tokrat organizatorka parlamenta, iz te šole pa prihaja tudi predsednica Ana Špan, postregla z dokaj podobnimi pogledi delegacij učencev OŠ Ane Gale iz Sevnice, OŠ Blanca, OŠ Boštanj, OŠ Krmelj, OŠ Marjana Nemca Radeče, OŠ Tržišče in OŠ Milana Majcna Šentjanž.
Še najbolj zanimiv je bil pogovor z bivšim odvisnikom Boštjanom Vrhovškom iz Leskovca pri Krškem in invalidko – paraplegičarko Anico Radej z Blance. Zlasti Boštjanu, ki je postal zasvojen z alkoholom in naposled pristal celo pri trdih drogah, v teh nevarnih vodah pa se je gibal od svojega 15. leta, so zastavili učenci in njihovi mentorji številna vprašanja. Očitno jih je Boštjanova iskrena pripoved presunila, kajti Boštjan je poudaril, da je med štiriletnim zdravljenjem od odvisnosti v komuni v večnem mestu Rimu spoznal, da moraš biti predvsem iskren do sebe. "Na tem svetu nisem več našel kotička. Ko sem prišel tja, sem se naravnost oddahnil," je povedal Boštjan. V 2,5 letnem programu komune se je poprej zelo zaprt fant precej odprl navzven, kajti "tam se nimaš kam skriti pred samim seboj" in je v komuniciranju z mladeniči s podobno usodo izgrajeval in utrjeval tudi svojo osebnost v tolikšni meri, da je potem ostal v komuni še poldrugo leto in pomagal drugim odvisnikom od drog. Tako, kot zadnje leto skuša pomagati v društvu Sončna hiša, ki ima sedež na Bračičevi na Senovem, vsem, ki imajo težave z raznimi oblikami odvisnosti. Boštjan je bil sicer poprej odličen učenec, nameraval je postati zdravnik ali inženir, meni pa, da največ mladih zaide na nevarna pota odvisnosti predvsem zaradi nezdravih odnosov med ljudmi, še zlasti v družini.
Zaradi tega, ker je s kriminalnimi dejanji prihajal do denarja za drago drogo, je pristal za štiri leta in poltudi v zaporu. Zaradi tega mora pogoltniti marsikakšno neprijetno opazko, a 35-letni Boštjan, ki študira ob delu na fakulteti, da bi lahko še bolj pomagal soljudem in si z lastnim delom tudi zagotovil eksistenco, se zaveda, da mora tudi takšne stereotipe vzeti v zakup. A ker razmišlja in deluje zelo pozitivno, mu daje to novih moči, energije na novi poti.
Anica Radej si je podobno kot Boštjan želela, da bo opravljala kakšno drugo delo, čeprav jo je komaj 11 mesecev staro prizadela otroška paraliza in je pristala na invalidskem vozičku. Naposled je bila vesela, da se je lahko izučila vsaj za šiviljo. Najbolj jo je prizadelo, ko je pred 13. leti izgubila moža Jožeta, tudi paraplegika, enega najdejavnejših v Posavju in na Dolenjskem, ki je pomagal preživljati družino kot urar. Jožica se zdaj veseli športnih uspehov hčerke Alenke in srečanj z učenci blanške šole, kjer vodi krožek ročnih del.
Mladim parlamentarcem je zaželel uspešno delo tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. Po občinskem otroškem parlamentu, ki sta ga usmerjali mentorici Alenka Bogovič Peklar in Kristina Prijatelj in za katerega so učenci sevniške šole tudi izdelali številne zanimive plakate, je delegate in goste pričakalo prijetno kulinarično presenečenje šolske kuhinje.
P. P.
