Arhiv NTRC

Dober mesec je od uničujočih poplav, ki so prizadele večji del Slovenije. Kako ste doživljali te izredne razmere?

To so bili stresni dnevi, ki v človeku porajajo neprijetne in nelagodne občutke. Da smo nemočni proti naravi, smo v Velenju spoznali že med julijskimi neurji, potem pa še med avgustovskimi poplavami, ki so sprožile številne plazove. Še nekaj ur pred tem sem bil na festivalu Metal Days, naslednje jutro pa šok! Iz minute v minuto so prihajale nove informacije o težavah, ki so jih povzročali deroča voda in plazovi. Najbolj me je skrbelo, ali so vsi občani živi in nepoškodovani.

Škoda na javni infrastrukturi v vaši občini znaša od 12 do 13 milijonov evrov. Kje je bilo najhuje?

Pet cest, ki jih je zasul plaz, je še vedno zaprtih. Na teh odsekih je urejen obvoz. V Zgornjem Šaleku je bilo 20 hiš odrezanih od sveta. Na vodnem viru v Ljubiji je odtrgalo več kot tri kilometre cevovoda. Iz tega vodnega vira se oskrbuje polovica naših prebivalcev, zato ga prednostno urejamo. Zdaj smo odvisni le od vodnega vira v Topolšici. Sočasno saniramo manjše plazove, ki prav tako ogrožajo komunalno infrastrukturo. Plazove saniramo z občinskim denarjem, a v nedogled tega ne bomo zmogli, zato pričakujemo pomoč države. Občinski denar potrebujemo za številne druge razvojne naložbe.

Ali zaradi nedavnih poplav prihaja do zamud pri uresničevanju naložb?

Ne, večjih težav s tem nimamo. Te dni smo zaključili gradnjo oskrbovanih stanovanj, končana je tudi gradnja kanalizacijskega omrežja na območju Goriške ceste. Medtem nadaljujemo urejanje največjega urbanega parka v Sloveniji, v katerem bodo skejt park in košarkarska igrišča. Ponosni smo tudi na gradnjo več kot dva milijona evrov vrednega centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Nemoteno se nadaljuje tudi urejanje poslovne cone Stara vas, to je 1,4 milijona evrov vreden projekt. V Vinski Gori bomo kmalu začeli graditi malo čistilno napravo in pločnik na Ljubljanski cesti. Začeli smo postavljati električne polnilnice, saj v našem mestu vzpostavljamo sistem javne izposoje električnih avtomobilov. Načrtujemo tudi urejanje komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti Bevče, vendar delati še ne moremo začeti, saj od enega lastnika zemljišča še nismo uspeli pridobiti soglasja. Načrtujemo še gradnjo druge faze pločnika v krajevni skupnosti Šentilj.

Zima bo kmalu potrkala na vrata. Se obetajo vnovična podražitev daljinskega ogrevanja?

Od Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) do danes nismo prejeli nobenega obvestila glede podražitve daljinskega ogrevanja v prihajajoči zimi. Ob tem želim poudariti, da niti mestna občina niti Komunalno podjetje Velenje nimata vpliva na uravnavanje cen ogrevanja. Cene določa TEŠ s soglasjem Agencije za energijo. V preteklosti smo pogosto iskali rezervne finančne vire, s katerimi smo subvencionirali ali kako drugače pomagali občanom v socialni stiski pri plačevanju položnic ogrevanja. To bomo počeli tudi v prihodnje. Na naslednji seji mestnega sveta bomo obravnavali odlok o dodelitvi toplotnega dodatka v višini 30 evrov.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v intervjuju za Novi tednik med drugim dejal, da si bo vlada prizadevala za zaprtje Premogovnika Velenje že pred letom 2030 in da je potrebno pospešiti prestrukturiranje Šaleške doline in čim prej zagotoviti delovna mesta, ki bodo okolju bolj prijazna. Kako komentirate njegovo izjavo?

Veliko družin v naši dolini je odvisnih od prihodkov v Premogovniku Velenje. Takšne izjave jih po nepotrebnem vznemirjajo in ustvarjajo občutek negotovosti. Veliko rudarjev si zato ne upa najeti posojila. Prestrukturiranje Šaleške doline je zahteven proces, o katerem ne moreta odločati le vlada. Glavno besedo mora imeti stroka, ki bo izdelala temeljit energetski koncept, ki bo osnova za odločitev o tem, kdaj zapreti velenjski premogovnik. Pri tem bo zelo pomembna komunikacija z javnostjo.

Foto: Andraž Purg

Intervju si v celoti preberite v tskani izdaji Novega tednika, 14. september!