Na gradu Rajhenburg nad Brestanico bodo drevi ob 17. uri odprli novo stalno muzejsko razstavo Vitezi Rajhenburški. Z njo bodo predstavili najstarejšo zgodovino tega gradu in njegove prve prebivalce, njen avtor je zgodovinar Boris Hajdinjak. Sedmo rajhenburško stalno razstavo po vrsti so pripravili ob 10-letnici celovite prenove grajske stavbe.

Razstava Vitezi Rajhenburški predstavlja skoraj 430-letno družinsko zgodovino najemnikov salzburških nadškofov, ki so jih poimenovali po gradu Rajhenburg.

Gre za večplasten pogled, saj ob osrednji temi govori tudi o bližnjih grajskih stavbah in njihovih lastnikih, o ustroju srednjeveške družbe in življenju takratnih treh stanov na območju današnjega Posavja in širše, je poveedala koordinatorica projekta in kustosinja razstave Helena Rožman.

Rajhenburg je dal sicer med letoma 1131 in 1147 pozidati lastnik posesti, salzburški nadškof Konrad I. Njegova gradnja je bila del vzpostavljanja obrambe in poseljevanja območja na meji med Svetim rimskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko, ki sta leta 1131 sklenila dokončno mirovno pogodbo. V tem obdobju so se na Rajhenburgu pojavili ministeriali oziroma pripadniki višjega sloja nižjega plemstva, ki so opravljali vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču, je pojasnila.

Sicer pa se je po njenih besedah od prve omembe Otona I. Rajhenburškega do smrti zadnjega moškega predstavnika rodbine Hansa Rajnprehta zvrstilo 12 generacij. Po imenu je znanih 54 moških in 16 žensk. Med njimi posebno mesto zaseda Rajnpreht I. Rajhenburški, ki je z upodobitvijo na monumentalnem grafičnem delu Triumfalni sprevod v zgodovini ostal zapisan kot prvi vitez cesarja Maksimilijana I. Habsburškega.

Tako Rajnpreht kot njegovi predniki in potomci so se pojavljali na številnih posestih in v različnih vlogah, v zadnjih desetletjih te rodbine pa so matični grad Rajhenburg temeljito preuredili, je še dodala Rožmanova.

Razstava je nastajala več let in je plod dela širše skupine. Postavili so jo v prostorih grajskega renesančnega trakta, ki se konča s sobo z renesančnimi freskami, ki jih je za razstavo raztolmačil Tomislav Vignjević.

Izvirno muzejsko gradivo so prispevali Narodna galerija Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje in Posavski muzej Brežice. Razstavljena besedila dopolnjujejo reprodukcije arhivskih in muzejskih dokumentov, replike izbranih kosov opreme, orožja vitezov in oblačil ter avtorske risbe. Pripravili so tudi digitalno predstavitev in interaktivne vsebine za mlajše obiskovalce. Razstavo in spremljajoče gradivo je oblikovala Polona Zupančič. Ob odprtju izdano zloženko bodo v prihodnjih mesecih dopolnili z razstavnim katalogom, temu bo sledil še zbornik s strokovnimi članki.

Po podatkih Darje Planinc, direktorice Kulturnega doma Krško, v okviru katerega deluje rajhenburški muzej, je grad kulturni spomenik državnega pomena. V desetih letih po njegovi celoviti prenovi je grad obiskalo skoraj 160.000 obiskovalcev. V njem so pripravili 25 občasnih in sedem stalnih razstav. Na gradu potekajo tudi protokolarne, poslovne in druge prireditve.