Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Na današnji novinarski konferenci sta Urša Repše, direktorica Dežele kozolcev, in Rupert Gole, šentrupertski župan, potegnila črto pod uspešno leto prvega muzeja kozolcev na prostem na svetu, predstavila načrte za nadaljnji razvoj in svetlobni spektakel, ki bo Deželo kozolcev spremenil v čarobno Deželo kozolcev. Ta se bo začel prihodnjo soboto, 21. decembra, ob 20.30. Posebna vrsta scenske osvetlitve kozolcev bo tako na ogled vsak dan do vključno 28. decembra od 17. do 22. ure, na trgu v Šentrupertu pa pripravljajo že sedmi Veseli december.

»Dežela kozolcev je inovativni projekt občine Šentrupert in je več kot muzej na prostem. V dobrem letu dni jo je obiskalo več kot 20.000 registriranih obiskovalcev,« je poudarila Repšetova. V muzeju, ki je uradno vrata odprl pred dobrega pol leta, so se namreč v tem času zvrstila številna izobraževanja, prireditve, predavanja in seminarji.

Naj omenimo prvo konferenco Energetsko učinkovitih lokalnih skupnosti in srečanje Remida, dan odprtih vrat Dežele kozolcev s 3.500 obiskovalci, zeliščarski dan na praznik sv. Jerneja, prvi mednarodni festival Marmelada 2013, jeseni so začeli z izvajanjem tehničnih, naravoslovnih in kulturnih dni za šolske skupine, ki vsebujejo izobraževalne programe s področja lesa, arhitekture in glasbil, organizirajo tudi posebne kreativne teambuildinge, kjer se udeleženci preko spoznavanja in opravljanja kmečkih opravil, košnje, iger pod kozolci naučijo nekaj novega, in poročna slavja. Do sedaj se je pod kozolci poročilo sedem parov.

Župan Gole je izpostavil, da je projekt Dežele kozolcev celotni občini in ljudem ponudil priložnost za razvoj. »Dežela kozolcev je tako postala generator turističnega razvoja Mirnske doline. Mi se povezujemo tudi z okoliškimi občinami in snujemo nove projekte skupaj. Tako smo zasnovali projekt turistična destinacija Mirnska dolina, saj menimo, da lahko celotna dolina privabi bistveno več gostov, kot jih je že sedaj Dežela kozolcev,« je zadovoljen dejal. Glede Simončičevega toplarja na Bistrici, zaradi katerega je sploh nastala ideja o tovrstnem muzeju na prostem, pa se v Šentrupertu igrajo z mislijo, da bi dobil svojo kopijo v Deželi kozolcev. Gradili bi ga tako, kot so ga predniki in morda celo vse skupaj posneli na filmski trak.