FOTO: V Šentrupertu nastaja Dežela kozolcev
V Šentrupertu je lansko jesen začel nastajati edinstven muzej na prostem, prvi na svetu, v katerem bodo predstavili 19 starih kozolcev, ki so bili nekdaj prisotni v Mirnski dolini. Doslej so jih prestavili 13, konec tega meseca pa bodo prenesli in obnovili še zadnjega. Dežela kozolcev, kot so poimenovali dva in pol hektarja velik del Šentruperta, v katerem je predstavljenih vseh šest tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni, dvojni nizki, kozolec na kozla in toplar) bo stala več kot 700.000 evrov, nosilec projekta je občina Šentrupert, ki je uspela pridobiti 306.000 evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot 70.000 evrov iz sredstev Leader.
Šentrupertski župan Rupert Gole, ki je Deželo kozolcev danes predstavil novinarjem, je razkril, kako so prišli na idejo, da postavijo muzej kozolcev:
"Na Bistrici pred Šentrupertom je znameniti Simončičev toplar, ki velja za najlepši slovenski kozolec in je edini kulturni spomenik državnega pomena med kozolci. Ko smo razmišljali, kako ga bomo promovirali, je nastala ideja o Deželi kozolcev, Simončičev kozolec pa je v bistvu vstop vanjo."
V Šentrupertu si želijo, da bi kozolci postali mednarodno prepoznavna turistična destinacija, sicer je Gole izpostavil, da muzej ne bo predstavljal le turistične točke, temveč tudi izobraževalno in kulturno središče.
Deželo kozolcev bodo uradno odprli junija prihodnje leto, do tedaj pa bo občina Šentrupert uredila vso potrebno krajinsko arhitekturo in pripravila celotno središče.
V današnji predstavitvi so člani Etno družabnega društva Draga pri Šentrupert prikazali tesanje s starimi orodji, Društvo podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmarnice so pripravile okusno malico in bogato obložene košare za popotnico, novinarji in snemalci pa so lahko videli tudi mojstre, ki so postavljali Lukatov toplar (ta bo v muzeju najstarejši in je iz leta 1795), Božičev toplar in Jurgličev toplar.
