»Dialog med mladimi in oblastjo moramo še okrepiti«
Nik Slemenšek je na čelu celjskih dijakov že tretje leto. Je predsednik in hkrati tudi pobudnik Dijaške skupnosti Celje, pod okrilje katere spada približno deset tisoč dijakov iz celotne regije. Že od začetka delovanja si prizadeva za tesno sodelovanje in povezovanje med dijaki in šolami. Le tako so lahko po njegovem mnenju dijaki še bolj slišani in enakovredni sogovorniki tako v šolskem, kot v lokalnem okolju. Nadvse prijeten sogovornik, ki besede izbira zelo premišljeno in odločno, je pogosto v ospredju tudi, ko v skupnosti javno zastopa interese celjskih dijakov. V začetku šolskega leta je tako javno opozarjal na težave z avtobusnimi prevozi, močno si prizadeva tudi za izboljšanje varnosti v celjskih šolah in dijaških domovih, prav tako za posodobitev šolskega sistema, ki je po njegovem mnenju v nekaterih pogledih nekoliko zastarel. Želi si, da bi mladi imeli še več priložnosti za dejavno udejstvovanje, hkrati bi bili gonilno sprememb v lokalnem okolju.
Nik Slemenšek je eden tistih, ki kljub svoji mladosti verjamejo v moč povezovanja. Ker se zaveda, kako pomembno je sodelovati in tvoriti dialog z lokalnimi in tudi državnimi oblastmi, je bil pobudnik ustanovitve Dijaške skupnosti Celje, ki je bila uradno ustanovljena 9. aprila 2023. »Zdelo se mi je prav, da tudi Celje dobi svojo regijsko skupnost. Samo v Celju imamo namreč 11 srednjih šol, v celotni regiji jih je 19. Skupno nas je v regiji 10 tisoč dijakov, zato sem želel med sabo povezati vse šole in njihove predsednike,« je uvodoma povedal Nik Slemenšek, dijak četrtega letnika Ekonomske šole Celje.
Dijaška skupnost Celje je krovna enota srednjih šol v savinjski regiji. Za kaj vse ste zadolženi v njej in katere pristojnosti imate?
Naše pristojnosti so enake kot pri kolegih iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Osrednji namen predstavljata povezovanje in zastopanje celjskih dijakov. Podpiramo jih na vseh področjih, od športa, glasbe, umetnosti in humanitarnosti do akademskega področja. Ko je govora o zastopanju dijakov, smo se kot regijski organ dolžni ob pomembnih temah javno odzvati in zastopati naše dijake, ki se na nas obračajo s številnimi težavami. Menim, da se iz meseca v mesec bolj kaže, kako pomembno je, da imamo svojo dijaško skupnost. V tem času so se tako dijaki kot tudi šole veliko bolj povezali. Menim, da je Celje že v osnovi bolj povezano kot druga mesta. Smo namreč edino slovensko mesto, kjer se naši srednješolski ravnatelji iz celotne regije tedensko srečujejo na aktivu, svoj aktiv imajo tudi ravnatelji osnovnih šol. Tega drugod po državi ni, zato je še bolj pomembno, da tudi dijaki in ravnatelji vzajemno sodelujemo. Vsi imamo namreč iste cilje.
Dijake v savinjski regiji so v začetku šolskega leta močno razburili spremenjeni avtobusni vozni redi. Da so težave presegle vse meje, ste takrat javno opozarjali tudi v dijaški skupnosti, kjer prav tako niste bili obveščeni o spremembah. Kakšno je zdaj stanje glede tega?
Ta tematika je bila najbolj burna v septembru in oktobru, a kot vsaka druga je bila aktualna največ dva meseca, nato je potihnila. Tudi odzivov dijakov, ki smo jih beležili v naših anketah, je bilo decembra bistveno manj. Dijaki so se namreč morali privaditi na nov vsiljen sistem, saj nam pristojni niso prisluhnili in ugodili našim zahtevam. Vozni red je tako zdaj še vedno zaskrbljujoč in je enak, kot je bil v začetku šolskega leta, saj ga pristojni niso zamenjali na prejšnjega. Zagovarjajo namreč, da voznega reda ne smejo spreminjati zaradi zakonske podlage. Po drugi strani slišimo, da med prevozniki primanjkuje kadra. To je težava, ki bi jo zagotovo morali reševati prej. Najhuje pri vsem tem je bilo, da pred 2. septembrom o tej spremembi nismo bili obveščeni ne šole ne mi, zato je prišlo do zmede. Če šuma v komunikaciji ne bi bilo, bi bilo zagotovo pol manj težav. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa nam je sicer zagotovila, da bo od zdaj pred uvedbo sprememb za okroglo mizo zbrala vse udeležence, ki jih to zadeva. Tudi v ta namen smo se prejšnji teden sestali z ministrom za vzgojo in izobraževanje Vinkom Logajem. Vidi se, da je strokovnjak za šolstvo in da ne bo dopustil, da bi še kdaj prišlo do izbruha takšnih razsežnosti.
O čem ste še govorili z ministrom Logajem? Kaj je bil osrednji razlog, da ste se skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije sestali z njim?
Z ministrom sva se neformalno srečala že decembra na Brdu. Strinjala sva se, da se moramo pogovoriti in zato smo se nato dogovorili za srečanje. Vse od začetka letošnjega šolskega leta smo namreč lahko iz tedna v teden spremljali težave, pri katerih so bili v ospredju dijaki. Ne le zaradi težav z avtobusnimi prevozi, temveč predvsem zaradi vprašanja varnosti v šolah, zaradi požara v ljubljanskem dijaškem domu in še mnogo drugega. Bojim se, da je v Celju teh težav kar nekaj, a ne pridejo v javnost. Prav je, da jih šole v nekem obsegu zadržijo v povezavi s policijo in da ne pride vse v javnost, ampak teh težav je ogromno in o njih smo želeli odkrito spregovoriti tudi z ministrom.
Omenili ste nedavni požar v ljubljanskem dijaškem domu. Kako je za požarno varnost poskrbljeno v celjskem dijaškem domu in tudi v celjskih šolah?
Ko je govora o protipožarni, a tudi protipoplavni in protipotresni varnosti, so naše šole zelo zastarele, kar zadeva zakone in stanje šol. Pred kratkim smo imeli sestanek tudi o našem dijaškem domu, na katerem so nam predstavniki doma povedali, da ga bodo prenavljali, ampak nimajo sredstev, s katerimi bi zagotovili dodatno okrepitev požarne varnosti, ki ni zadostna. Vse se začne pri sredstvih in naš dijaški dom je eden od 18 v državi, ki nima zadostne požarne varnosti. Najhuje pri tem je, da ta ni uzakonjena. Minister Logaj nas je sicer opozoril, da morajo biti pri obnovi celotnega dijaškega doma izpolnjeni kriteriji požarne varnosti po trenutnih pravilih. Napovedal je tudi, da bo v prihodnjih mesecih prišla obširnejša novela zakona, v kateri bodo jasno opredelili točke, predvsem glede protipoplavne, protipožarne in protipotresne varnosti v šolah in dijaških domovih. Tudi naše šole namreč ne izpolnjujejo teh standardov, še posebej ne protipotresnih. Glede poplav smo imeli pred dvema letoma v Celju srečo, saj sta samo dve srednji šoli utrpeli manjšo škodo, ki ni bila primerljiva z drugimi mesti. Takrat so celjski dijaki pomagali tudi v okoliških poplavljenih mestih, prav tako smo organizirali dobrodelni koncert, na katerem smo zbirali sredstva za dijake, katerih domovi so bili poplavljeni.
Kaj pa glede varnostnih groženj? Pred tedni je slovenske šole pretreslo sporočilo o bombnih napadih. So po vašem mnenju takrat šole na Celjskem dobro odzvale, ko otrok niso evakuirale?
V Celju smo bili zagotovo dobro pripravljeni. Tukaj gre zahvala ravnateljem, ki so odgovorni za to, kako je treba ukrepati. V Celju razloga za skrb ni. Šole so dobro pripravljene, če pride do takšnih groženj, a vedno se je treba vprašati, ali je grožnja utemeljena ali ni. V nedavnem primeru zagotovo ni bila popolnoma utemeljena, saj je prišla v več kot 280 slovenskih šol. Tudi policija je povedala, da je bila stopnja tveganja zelo majhna. A če bi prišlo do dodatnega namiga, da bi bila v kateri šoli grožnja večja, bi tam morali ustrezno ukrepati. V drugih primerih razloga za paniko ni, a previdnost ni nikoli odveč.
Foto: Nik Jarh
Več preberite v zadnji številki Novega tednika, ki je izšla 20. 2. 2025.
