Dežela kozolcev zanima tudi Ruse
Deželo kozolcev v Šentrupertu si je včeraj ogledal profesor Igor Šurigin, ruski strokovnjak za ohranjanje lesene arhitekture. Edinstveni muzej na prostem s slovensko posebnostjo, kozolci, je nanj naredil močan vtis, sporočajo z občine Šentrupert, kjer upajo na povezovanje s podobnimi muzeji v Rusiji.
Iztok Kovačič, svetovalec za okolje in prostor na občini Šentrupert, in tamkajšnji župan Rupert Gole sta v torek obiskala odprtje razstave Izginjajoče umetnine, ki jo je v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani pripravil prav Šurigin, sicer upravnik fundacije Podpora spomenikov lesene arhitekture. V Šentrupertu želijo po ruskem vzoru vzpostaviti slovenski center za ohranjanje lesene stavbne dediščine, katerega zametki so že v Centru za ohranjanje kulturne dediščine, ki bo bo junija odprl svoja vrata ob vhodu v Deželo kozolcev.
"V izredno veselje mi je, da je Ruski kulturni center zaznal Deželo kozolcev kot tisti projekt, ki bi se lahko povezoval tudi z ruskimi muzeji na prostem. Rusija ima namreč 20 muzejev na prostem lesene arhitekture. Dežela kozolcev je bila v povabljena Rusijo na seznanitev z njihovim načinom vodenja muzejev na prostem in s samo fundacijo za ohranjanje lesene arhitekture. Zagotovo se bomo odzvali temu vabilu, povezali pa se bomo tudi z drugimi muzeji na prostem oziroma vstopili v mrežo muzejev na prostem v Evropi,“ je ob obisku Šurigina povedal župan Gole.
Deželo kozolcev bodo sicer uradno odprli 6. junija letos in velja za prvi muzej kozolcev na svetu. Do danes si je 19 sušilnih naprav, med katerimi ima posebno mesto najstarejši kozolec, Lukatov toplar iz leta 1795, ogledalo že skoraj šest tisoč obiskovalcev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
