Aktivno za tretjo os, še prej pa nad ozka grla
Župani občin Mirna, Šentrupert, Mokronog-Trebelno in Sevnica, Dušan Skerbiš, Rupert Gole, Anton Maver in Srečko Ocvirk, so se pred časom sešli na sestanku, na katerem so se dogovorili za nadaljevanje aktivnosti pri umeščanju srednjega dela tretje razvojne osi oz. južnega odseka Novo mesto–Radeče. Trenutno stroka najbolj zagovarja različico, ki bi bila, če bi navezave nanjo uredili kot državne ceste, ugodna tudi za Sevnico, ki je od avtocestnega križa oddaljena najdlje.
Omenjen občine se bodo zavzemale za čim hitrejšo umestitev kar najbolj učinkovitega dostopa do avtoceste. Menijo, da je tretja razvojna os dolgoročna naloga, medtem ko je kratkoročno za občine Mirnske doline pomembna predvsem posodobitev ozkih grl na obstoječi infrastrukturi, s poudarkom na smeri proti Ljubljani, kot poudarja Mateja Podgoršek, višja svetovalka za okolje in prostor na občini Mokronog-Trebelno (tudi v pripeti tonski izjavi).
Gre za več problematičnih cestnih odsekov, križišč in mostov. Kot menijo v Mirnski dolini, bo z dokončanjem krožišča in navezave na nekdanjo hitro cesto pri Mercatorju v Trebnjem odpadla še zadnja ovira pri hitrejšem dostopu do avtoceste, sicer pa na ovinkasti državni cesti Boštanj–Trebnje ostajata ozki grli križišče pri Gostišču Deu v Mokronogu in most na Mirni.
Občina Mokronog-Trebelno ima za ureditev križišča v Mokronogu že recenziran projekt, ker pa gre za državno cesto, je treba počakati na državo. Upajo, da bi vseeno lahko začeli graditi še letos ali najpozneje prihodnje leto. Ta občina bo tudi aktivno sodelovala pri prenovi državne ceste Trebnje–Boštanj, občina Mirna pa bo promet skozi kraj reševala z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za obvoznico. Ker del načrtovane trase poteka tudi po občini Šentrupert, bo tudi ta sodelovala pri pripravi dokumentacije in uresničevanju projekta.
Župani se nameravajo še sestajati, naslednjič naj bi o cestah razpravljali sredi maja, ko bodo na srečanje povabili še predstavnike države, tudi resornega ministra Zvonka Černača, in odgovorne pripravljavce študij.
Mateja Podgoršek o reševanju povezave z Ljubljano
