##IMAGE-2208111##

Kot je znano, želijo na Dolenjskem do leta 2014 ustanoviti novo občino, občino Mirnska dolina. Vanjo naj bi se združili občini Šentrupert ter Mokronog Trebelno in Mirna, ki pa je zdaj še krajevna skupnost znotraj trebanjske občine. Mirna se mora v ta namen najprej osamosvojiti in kot smo na Lokalno.si pred časom že poročali, naj bi to storili do leta 2010.

Predsednica sveta KS Mirna Barica Kraljevski danes z zadovoljstvom ugotavlja, da ta rok, če bo seveda vse ostalo šlo po načrtih in željah, ni ogrožen, kajti pobuda za začetek postopkov za izločitev Krajevne skupnosti Mirna iz Občine Trebnje in ustanovitev nove občine Mirna je že vložena v Državni zbor. To so včeraj storili štirje poslanci vladajoče koalicije - Anton Anderlič (LDS), Renata Brunskole (SD), Franci Kek (Zares) in Franc Žnidaršič (DeSUS). Tudi to dejstvo, namreč da omenjeni poslanci prihajajo iz vladne koalicije, Barici Kraljevski vzbuja upanje, če že ne prepričanje, da bodo v svojih namerah uspeli. Po njenih besedah so pristojni že zagotovili, da naj bi parlament o pobudi za ustanovitev občine Mirna odločal konec maja ali najpozneje v začetku junija. Nato sledi referendum.

''Mislim, da smo vsi skupaj nekoliko nervozni oziroma polni pričakovanja,'' pravi Barica Kraljevski. Glede referenduma pa pravi: ''Nikoli niso vsi za, to je povsem človeško. Ampak prepričana sem, da večina krajanov naše KS misli tako, kot mi na svetu KS, ko smo se odločili za ta korak. Navdušenje na začetku je bilo zelo veliko, nato so se pojavili različni pomisleki, dvomi pri res zelo redkih posameznikih. Ampak splošna klima je, si upam trditi, zelo pozitivna.''

Svet Krajevne skupnosti Mirna je sicer 5. februarja sklenil, da se začnejo ustrezni postopki za izločitev Krajevne skupnosti Mirna iz Občine Trebnje in ustanovitev lastne občine ter povezovanje s sosednjima občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno pri ključnih projektih. Imenovali so poseben operativni odbor  in neodvisni strokovni odbor, oba sta pripravila elaborat o izpolnjevanju pogojev za oblikovanje nove občine.

Na Mirni pravijo, da glavni razlog takšnih teženj ni v nezadovoljstvu z občino Trebnje, kamor Mirna sodi zdaj, čeprav imajo veliko pripomb glede razvoja KS Mirna, kakor ga določajo v Trebnjem. Predvsem je namreč v ospredju zavedanje priložnosti, da bi bili v Občini Mirnska dolina skupaj močnejši, da bi lahko pridobili več sredstev iz evropske kohezije. Skupna občina bi združevala 8.000 ljudi, to pa je ''že lepa občina, ki bi lahko kvalitetno delala na tem območju,'' je prepričan koordinator omenjenih odborov Dušan Skerbiš.