Nesramne volilne karikature in druge zgodbe
Na Guštovi mestni plaži na Savinjskem nabrežju je včeraj dr. Borut Batagelj, urednik revije Zgodovina za vse, predstavil novo številko 29. letnika. Revijo dvakrat letno izda Zgodovinsko društvo Celje, kjer so lahko ponosni na dolgoletno tradicijo izdajanja publikacije, ki je v slovenskem prostoru nekaj posebnega. Nastala je pred skoraj tremi desetletji kot plod zamisli zagnanih mladih celjskih zgodovinarjev, ki so želeli ljudem približala zgodovino v obliki zanimivih zgodb iz vsakdanjega življenja, a še vedno napisanih na osnovi znanstvenega pristopa.
Izdajaje revije finančno podpirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Mestna občina Celje.
Zadnja lanska številka je bila tematska, posvečena prvemu slovenskemu županu v Celju Juru Hrašovcu, tokrat pa spet vsebuje raznolik nabor člankov in knjižnih ocen.
Gost predstavitve je bil tokrat ddr. Damir Globočnik, ki je predstavil svojo razpravo, aktualno tudi v časih, ki so pred nami. Preučil je namreč ljubljanske občinske volitve leta 1911, ko so se v časopisih pojavile številne nesramne karikature. Takrat so namreč prvič lahko osebno glasovale tudi ženske in na nekaterih voliščih je prišlo do incidentov ter do spopadov dveh političnih taborov v časopisnih člankih in prvič tudi s pomočjo karikatur.
V reviji je objavljen tudi prispevek Katje Potočnik, ki je napisala razpravo o težavah na Kranjskem v 19. stoletju zaradi vse večjega števila ljudi, ki so potrebovali pomoč zaradi duševnih bolezni. Deželna oblast je nazadnje uredila umobolnico, a to ni rešilo vseh težav.
Dr. Filip Čuček je napisal razpravo o zadnjih letih celjskega župana Josefa Neckermanna v štajerskem deželnem zboru. Ta je bil kar 23 let župan Celja in hkrati več mandatov poslanec v deželnem zboru v Gradcu. Celje je bilo takrat središče nacionalnega boja med Nemci in Slovenci in v razpravi se vidi, da je župan v Gradcu zagovarjal nemške interese.
O domnevnem atentatu na nadvojvodo Josipa Ferdinanda, ki je leta 1912 na Goriškem sprožil ostre polemike med liberalnim in katoliškim taborom, je razpravo napisal dr. Robert Devetak.
Dr. Mateja Ratej pa je osvetlila lik manj znanega koroškega fužinarja Ivana Ditingerja, ki je bil v dvajsetih letih 20. stoletja med prvimi in najtesnejšimi sodelavci Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca v prvi generaciji koroških komunistov.
Kot je dejal Batagelj, predstavljajo dodano vrednost revije prevodi razprav tujih avtorjev. Tokrat je to razprava dr. Lisbeth Matzer, ki je uporabila tudi slovenske vire. Razpravo je prevedel dr. Aleksander Žižek, prikazuje pa vlogo Hitlerjeve mladine kot sredstva germanizacije na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem.
Dr. Jaša Drnovšek se je na osnovi sodnih spisov lotil zanimivega prikaza izvajalke splavov v začetku 20. stoletja v Cerknici. Pri tem je vključil tudi ustne vire in v ljudskem spominu je Filomena Permoser ostala kot dobrotnica oziroma pozitivna oseba.
V zadnjem delu revije je rubrika, v kateri so objavljene ocene knjižnih novosti s področja zgodovine in širših tem.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
