Gorjanc: "Kdor zanika NOB je ostal večni hlapec okupatorja!"
"Slovenci moramo biti ponosni, da smo se pod vodstvom OF uprli okupatorjem, preživeli strahotno vojno in zmagoslavno stopili na pot nove pravičnejše družbene ureditve. Kdor zanika narodnoosvobodilni boj slovenskega ljudstva, ni Slovenec, on je ostal večni hlapec okupatorja in preživele fašistične ideologije," je poudaril član predsedstva Glavnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB, Milan Gorjanc na sinočnji osrednji sevniški proslavi 70. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte v dvorani Alberta Felicijana na sevniškem gradu. Poleg preživelih borcev so se je udeležili tudi veterani vojne za Slovenije in številni krajani.
Narodni voditelji so pozabili na ljudstvo
Gorjanc meni, da zagotovo spet potrebujemo novo fronto, ki bo nas vse, "ki v srcu dobro mislimo", združila v teh usodnih trenutkih krize, ko nam odkrito grozi razpad vseh človeških vrednot, predvsem pa vrednot tisočletnega boja slovenskega ljudstva za svobodo…
"Narodni voditelji so pozabili na ljudstvo, njih dejanja so samo njim v dobro. Politični voditelji so v nenehnem prepiranju in aferah, v nenehnem nasprotovanju drugi strani. Ne ponujajo nobenih drugačnih idej in poti iz krize, ne samo gospodarske in ne samo politične.
Duhovni voditelji pa so povsem zatajili in se pogreznili v blato pridobitništva. Vseh sedem smrtnih grehov so v zadnjih letih zagrešili duhovni voditelji, ki naj bi vodili naš narod skozi stoletja. Žal so ga vedno vodili v nasprotju z dejanskimi hotenji in željami našega naroda. Od Valjhuna in Črtomirja, prek škofa Hrena in Trubarja, prek škofa Jegliča in Cankarja, prek škofa Rožmana in OF.
In tudi danes naši duhovni voditelji podpirajo idejo in poti, ki nas ne vodijo v dobro, temveč samo v pohlevno in ponižno sprejemanje ukazov kapitala," je bil kritičen Gorjanc.
"Skrajni je čas, da s političnega prizorišča odide vodja zdraharjev!"
Menil je, da slovenski narod potrebuje novo duhovno vodstvo, potrebuje voditelje, ki "bodo v nas prebudili uporniškega duha, da bomo pregnali zajedalce, škodljivce in pridobitneže…" Tak politik, voditelj bi, po Gorjančevih besedah, moral imeti vrednote večine partizanskih poveljnikov, kot so nesebičnost, skromnost, požrtvovalnost, sposobnost za delitve usode in dobrin z drugimi ljudmi, kar pri naših sedanjih voditeljih vseh barv manjka.
"Potrebujemo novo osvobodilno fronto. Moramo se osvoboditi političnih strank, ki jim ni mar za narodov interes, čeprav ga imajo polna usta. Predvsem pa se moramo osvoboditi zdraharjev v politiki, ki jih je iz dneva v dan več. Skrajni je čas, da s političnega prizorišča odide vodja zdraharjev, ki je že več kot četrt stoletja moteč v slovenski politiki in nas nenehno razdvaja in deli, da bi lahko sam nemoteno vladal. Če je bil konstruktiven v destrukciji prejšnje države, je več kot destruktiven v konstrukciji nove države," je poudaril Gorjanc.¸
Nestrinjanje s sedanjo politiko zategovanja pasu
Ko se je vprašal, kje je mesto borcev za vrednote NOB, ki so jih potisnili na obrobje politike in jih zasmehujejo kot nekakšne nostalgike za starimi časi, ki ne razumejo duha novega evropskega obdobja, je odvrnil, da imajo vso pravico povedati "svoje nestrinjanje s sedanjo politiko zategovanja pasu zaradi prevelike potrošnosti prejšnjih vlad, predvsem Janševe", ker so vsi skupaj gradili novo deželo in ustvarili boljše življenje.
"Gradili smo s prostovoljnim delom, z odrekanjem od plač, s samoprispevki, sedanje oblasti pa to razprodajajo tujcem in domačim tajkunom. Gozdove in zemljo so vrnili Cerkvi in veleposestnikom, tovarne prodali tujcem ali namerno uničili z globalizacijo in selitvijo proizvodnje na tuje.
Šolanje in zdravljenje moramo plačati, čeprav smo mi zgradili šole in bolnišnice, čeprav so se šolniki in zdravniki šolali na naš račun.
Globalizacija in tuji veliki kapital sta nam vzela gospodarsko suverenost, politične suverenosti pa smo se odrekli z vstopanjem v sumljive združbe, kot sta Evropska unija in Nato," je med drugim povedal Milan Gorjanc v Sevnici, potem ko je poprej podal zgodovinsko ozadje NOB.
Napad na Bučko prvi napad na veliki nemški rajh od zunaj
Dotaknil se je strahotnega terorja okupatorjev, izgona več kot 70.000 Slovencev in omenil nekaj manj znanih dejstev iz začetkov upora proti okupatorju, ko je Šoštanj celo za nekaj ur postal prvo osvobojeno mesto v tedanji zasužnjeni Evropi in da je bil napad na Bučko prvi napad na veliki nemški rajh od zunaj. Tri dni pred tem je 200 nemških policistov 16 ur bilo ogorčen boj z dvema partizanoma – Milanom Majcnom in Jančijem Mevžljem v Murencah nad Šentjažem.
12. novembra 1941 pa je komandir Brežiške čete Dušan Kveder Tomaž osvobodil iz nemških zaporov v Sevnici aktiviste OF, in to je bil po Gorjančevih besedah prvi poraz policije velikega nemškega rajha.
Sredi decembra 1941 je na Dolenjskem ustanovljen 2. štajerski bataljon, ki so ga v pripravah za prehod preko Save napadli na Tisju nad Litijo nemški vojaki. Partizani so se pod vodstvom legendarnega komandanta slovenske vojske Franca Rozmana Staneta uspešno izmaknili Nemcem in jim prizadeli izgube.
"To je bil prvi spopad s tedaj nepremagljivim Wermachtom na ozemlju velikega nemškega rajha. Komaj dva tedna kasneje pa je Wermacht doživel strahoten poraz v boju v Dražgošah…" je med drugim dejal Gorjanc in dodal, da je bila to zasluga OF, ki je znala združiti večino Slovencev v boju za svobodo.
Potreba po ponovnem poenotenju Slovencev
Tako kot Gorjanc, je tudi sevniški župan Srečko Ocvirk v krajšem nagovoru čestital za praznik Dan upora proti okupatorju in bližnji mednarodni praznik dela – 1. maj. Tako kot slavnostni govornik, tudi Ocvirk čuti potrebo po ponovnem poenotenju Slovencev. Po njegovem bi lahko bila 70 let po ustanovitvi OF, 20 let po vojni za Slovenijo prav gospodarska in politična kriza, pa tudi kriza vrednot pravi čas za ponovno poenotenje in za bolj smelo pot naprej.
Predsednik sevniškega občinskega združenja borcev za vrednote NOB Maks Popelar je ob tej priložnosti izročil praporščakom priznanja predsednika GO ZB za vrednote NOB Janeza Stanovnika, ki nosijo prapore v prijetnih in žalostnih trenutkih. Prejeli so jih: Anton Derstvenšek, Dominik Liberšar, Danijel Kuhar, Stanislav Popelar in Ivan Mrgole.
V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor DU Sevnica Prijatelji, godba Blanški vinogradniki in Marinka Glavač s svojimi pesmimi.
