Lažni profili in lažne fotografije že mešajo štrene pred volitvami
Ko je lažni profil na družbenem omrežju orodje za žaljivke, predelana fotografija pa orodje za manipulacijo, nastane težava, ki smo ji izpostavljeni vsi. Jim nasedate?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Počasi prehajamo v najbolj vroč del leta: bliža se uradna predvolilna kampanja za županske volitve. Na družbenih omrežjih se je kampanja sicer že začela davno prej z nekaterimi komentarji in zapisi, ki ne dosegajo kulture dialoga.
A v ozadju vse prehitevajo nove pasti: lažni profili na družbenih omrežjih in z umetno inteligenco ustvarjene fotografije, ki posegajo v resnično vsebino zajetega v fotoaparat. Jim nasedate?
Lažni profili in lažne fotografije niso le težava predvolilne kampanje. S pomočjo umetne inteligence lahko neznanec fotografijo nekoga obdela tako, da nanjo v kočljivem položaju doda mladoletnika ali mladoletnico …
Lahko nekoga z lažnega profila označi kot pedofila. Ali se vsak posameznik zaveda posledic, ki lahko temu sledijo? Zapisano lahko ubija. Takšnemu primeru smo bili priča letos v Celju. Do zdaj za to ni odgovarjal nihče.
Kakšni ljudje se skrivajo za lažnimi profili in kakšni ljudje manipulirajo s fotografijo za lastno korist? Kje je meja? Očitno je, da je zaenkrat ni. Je samo vest tistega, ki takšne stvari počne. Toda ali takšen človek sploh ima vest?
O teh vprašanjih smo se med drugim pogovarjali z antropologom Danom Podjedom. Svojega ogorčenja ne skriva. Tudi tokrat je bil brez dlake na jeziku.
V nekaterih občinah smo preverili, kolikokrat so bili njihovi zaposleni že ozmerjani iz lažnih profilov in »predelani« na fotografijah.
Pogovarjali pa smo se tudi s člani Društva fotografov Svit o tem, kaj polagajo na srce ljudem, ki vse preveč na spletu že nasedajo lažnim in predelanim fotografijam. Slednje namreč nikoli ne smejo biti orodje za manipulacijo.
Slabiči, ki napihujejo svoj ego, da jih sploh kdo opazi
»Ljudje se v zavetju anonimnosti povampirijo. Na spletu zapišejo besede, ki jih v živo nikdar ne bi upali izreči. Takšne ljudi je treba izločiti iz našega informacijskega kroga. Ne bi jim dajal psihološke oznake, a mislim, da gre za zafrustrirane in nesrečne ljudi, ki se počutijo spregledano,« pravi znan slovenski antropolog Dan Podjed o provokatorjih, ki se skrivajo za lažnimi profili na družbenih omrežjih.
V družbi smo do provokatorjev, zavitih v anonimnost, preveč strpni.
»Če pride kdo k nam in urinira pred vrati, ali ga bomo še povabili na kavo? Ne. Ljudje bi morali potegniti črto,« pravi Podjed.
»Na spletu končno dobijo priložnost, da jih kdo sploh opazi. Napihujejo si ego, ker je v osnovi šibak. Gre za slabiče. Če si ne upajo nečesa povedati v obraz, so slabiči,« dodaja.
Po vseh izkušnjah pravi, da je tudi sam sklenil, da ne bo več toleriral nekoga, ki se vede necivilizirano: »Sem za razpravo in spoštljivo soočenje mnenj. Če v komunikaciji ni spoštovanja, se preprosto nimamo o čem pogovarjati s takšnimi ljudmi,« je jasen.
Ko komunikacija z njimi nima smisla
Težava, na katero opozarja sogovornik, je tudi, da gre pri takšnih primerih tudi za profile, ustvarjene z umetno inteligenco.
»To je družbi prineslo nov izziv.« Toda ljudje lahko za to, da ne nasedejo takšnim lažnim provokatorskim profilom, naredijo veliko tudi sami. »Če ima kdo psevdonim, profil pa je brez prikazne fotografije in z malo prijatelji ter ima le dve objavi, pri čemer je bil profil ustvarjen šele pred kratkim, potem obstaja velika možnost, da je profil lažen,« dodaja.
Prvi ukrep je blokiranje takšnega profila.
»Nikomur se ni treba spuščati v brezplodne razprave z njimi, ker to nima smisla, če je v ozadju provokacija,« dodaja Podjed. Omenja, da se takšna komunikacija najpogosteje sprevrže v žalitve, zmerjanje ali sovražni govor.
Celjska tragedija ni bil dovolj?
»Avtorji, ki pod lažnimi profili pišejo žaljive zapise, se morajo začeti zavedati, da besede bolijo. Besede so lahko orožje in lahko končajo življenje. Takšen primer se je pred meseci zgodil v Celju. In tega ne smemo tolerirati,« dodaja.
Če gre za primere, za katere obstaja sum kaznivega dejanja, je vedno možna prijava policiji.
Pri tem omeni primer Dušana Konde, pri katerem so hude besede na spletu povzročile usodne posledice. Do danes za to ni nihče odgovarjal.
Če bi takšne provokatorje na družbenih omrežjih blokirali kolektivno, bi jim zaprli usta, pravi.
»To je zanje najhujša kazen, saj sta njihova cilja vzbujanje pozornosti in zbadanje. V javnih razpravah ljudem z žaljivo komunikacijo ne bi prisluhnil nihče, medtem ko na družbenih omrežjih dobijo priložnost. Če bi jih blokirali ali se ne bi odzivali nanje, bi ostali v lastnem odmevu, ki ne bi dosegel cilja,« omenja Podjed.
Morali bodo sprejeti odgovornost
Sogovornik pravi, da bi morali odgovornost prevzeti tudi lastniki družbenih omrežij.
»Včasih se ni moglo zgoditi, da bi na družbenem omrežju odprli lažen profil, danes to lahko stori vsakdo in ostane popolnoma nekaznovan. Družbena omrežja to dopuščajo in to je poslovni model, ki prinaša več klikov, več všečkov in več denarja. Velikani družbenih omrežij imajo torej od tega, da se ljudje prepirajo, največ, kajti tako kot smo ljudje danes sprti, še nismo bili nikoli.«
Bo splet kmalu »mrtev«?
Samo osveščanje o tem, da morajo biti ljudje previdni in ne lahkoverni, ni dovolj. »Tisti, ki bi takšno fotografijo ustvaril, bi moral sprejeti odgovornost. Najprej zato, ker je fotografijo ukradel, saj gre za poseg v avtorske pravice, nato še zato, ker jo je obdelal,« meni Podjed.
Ljudje danes nasedajo različnim nepreverjenim informacijam. »Včasih je bila pomembna verodostojnost, zdaj je lahko vsak ›medij‹. Lahko ustvari lažno novico, ki je videti prepričljiva in ji ljudje verjamejo,« je ogorčen sogovornik.
»Če kdaj, ravno zdaj potrebujemo verodostojnost, dobre medije, dobro novinarstvo in strokovnjake, ki stojijo za svojimi besedami. Mislim celo, da bi lahko bil splet kmalu ›mrtev‹. Naenkrat bo več izdelkov na spletu, ki bodo narejeni z umetno inteligenco, kot pristnih izdelkov. Ljudje bodo zmedeni.«
Ob koncu postavi vprašanje, nad katerim se lahko zamisli celotna družba: »Kakšen smisel imajo omrežja, na katerih je več umetne inteligence kot ljudi?«
Nasedate žaljivim komentarjem, diskreditacijam in neresničnim navedbam?
Da se je v zadnjem času, še posebej v času pred volitvami, strmo povišalo število lažnih profilov in s tem tudi osebnih diskreditacij, žaljivih komentarjev ter neresničnih navedb, opažajo tudi občine.
»Kritika občine, župana, občinske uprave ali posameznih odločitev je povsem legitimna in je sestavni del demokratične družbe. Nekaj drugega so osebne žalitve, širjenje neresnic in načrtne diskreditacije posameznikov. Še posebej problematično je, kadar se takšne vsebine širijo s pomočjo anonimnih ali lažnih profilov, saj anonimnost pogosto pomeni tudi odsotnost odgovornosti za javno izrečeno besedo,« pravijo v Mestni občini Celje.
Dodajajo, da bo sposobnost preverjanja virov in informacij v tej in prihodnjih volilnih kampanjah še pomembnejša.
Izbrisali podžupana
Tipičen primer manipulacije se je v Celju zgodil pred meseci, ko je ena od celjskih političnih strank s fotografije uradnega dogodka izbrisala podžupana Celja. V MOC v zadnjem obdobju opažajo tudi veliko z umetno inteligenco izdelanih vizualizacij različnih predlogov in idej za razvoj mesta.
Občini Celje in Velenje uporabljata umetno inteligenco, a predvsem kot podporo pri posameznih komunikacijskih in ustvarjalnih nalogah. Občina Šentjur umetne inteligence ne uporablja.
Toda marsikdo takšno vizualizacijo predstavi brez ustreznega konteksta in ustvarja vtis, da je mogoče vsako zamisel preprosto uresničiti, opozarjajo. Dodajajo, da gre za ustvarjanje vtisa, da med privlačno podobo in izvedbo stoji zgolj pomanjkanje volje občine.
»Pri tem se pojavlja lažna izvedljivost. Umetna inteligenca v nekaj sekundah izdela prepričljivo podobo naravnega območja, parka, trga, podzemne garaže ali drugačne prometne ureditve. A ne pove, ali je poseg prostorsko in tehnično dopusten oziroma izvedljiv, skladen s predpisi, kakšni so lastniški odnosi …« pojasnjujejo v občini.
Na vsak negativen komentar se občina ne odzove. To stori predvsem takrat, ko oceni, da bi lahko bila zaradi napačnih ali zavajajočih informacij javnost napačno obveščena o pomembnem vprašanju, povezanem z njenim delom.
»Neresnične informacije, osebne diskreditacije in manipulirane vsebine lahko povzročijo škodo posamezniku in ustanovi ter predvsem zmanjšujejo zaupanje v informacije in javne ustanove,« opozarjajo v občini. »V skrajnih primerih lahko vsebine, kot so grožnje, sovražni govor ali nekateri posegi v čast in dobro ime posameznika, posežejo tudi na področje kazenskopravne odgovornosti, kar ureja Kazenski zakonik.«
Kritika da, neresnične informacije ne
»Kritika je normalen in pomemben del javnega prostora, tudi kadar je ostra,« pravijo v Mestni občini Velenje. A poudarjajo, da odločno obsojajo žaljivo in sovražno komunikacijo, osebne napade, namerno širjenje neresničnih informacij ter poskuse diskreditacije posameznikov.
Odzove se predvsem takrat, ko je treba pojasniti dejstva, popraviti napačne ali zavajajoče informacije ter občankam in občanom zagotoviti verodostojne informacije o delu občine.
V vseh porah družbe
V Občini Šentjur so jasni: »Občina ima vzpostavljene uradne poti za pritožbe in pripombe strank. Preko uradnih poti je možno transparentno preveriti njihovo morebitno upravičenost ter izvedbo upravnih postopkov, vezanih na delo občinske uprave. Komentarjev zunaj teh kanalov ne moremo obravnavati kot verodostojnih.«
V Velenju so že zasledili primer, ko je bila z umetno inteligenco ustvarjena oziroma prirejena podoba župana in uporabljena v vsebinah, ki niso prikazovale resničnega dogodka. Do zdaj velenjska občina ni podala nobene uradne prijave pristojnim službam.
Sicer priznavajo, da se »v času porasta uporabe različnih družbenih omrežij in nižanja ravni komunikacije ob odsotnosti refleksije soočajo tudi s temi pojavi, vendar gre za splošen pojav, ki posega v vse pore družbe«.
Tudi v Šentjurju so zasledili fotografije, ustvarjene z umetno inteligenco, ki se nanašajo na delo občine, a ne odražajo resničnega stanja. To se je zgodilo v času pred zadnjimi lokalnimi volitvami.
Zaenkrat takšnih primerov do zdaj niso prijavili policiji: »V primeru hujših obtožb ali širjenja neresnic s posamezniki ne razpravljamo na njihovi ravni komunikacije, ampak se na javnost obrnemo s splošnim sporočilom.« Lažne informacije, fotografije in zapise na družbenih omrežjih deloma dojemajo tudi kot povzročanje osebne ali poslovne škode.
Fotografija ne sme biti sredstvo manipulacije
Umetna inteligenca je posegla tudi na področje fotografije. Vsak lahko danes fotografijo obdela in jo objavi.
Toda pozor: jasno je treba razlikovati med obdelavo fotografije in spreminjanjem njene vsebine. Ko obdelana fotografija ne odraža resničnega stanja, je to lahko težava, saj lahko postane sredstvo manipulacije.
»Ob umetni inteligenci verjetno najprej pomislimo na podobe, ki so v celoti ustvarjene z njeno pomočjo. Uporabo umetne inteligence pri fotografiji je treba postaviti v širši kontekst, saj se danes pojavlja v celotnem procesu nastanka in obdelave fotografije,« pravijo v Društvu fotografov Svit.
Obdelave fotografije niso od včeraj. V času analogne fotografije je bilo v ospredju delo v temnici.
»Fotograf je lahko vplival na osvetlitev posameznih delov fotografije, na kontrast, tonske vrednosti, izrez in številne druge lastnosti končne podobe. Med razvojem digitalne fotografije smo pogosto slišali celo med fotografi, da digitalna tehnologija pomeni konec ›prave‹ fotografije. A se to ni zgodilo,« pravijo v Svitu.
V Društvu fotografov Svit pravijo, da je umetna inteligenca izjemno močno orodje in hkrati tehnologija, ki odpira povsem nove možnosti vizualnega ustvarjanja. »Toda močnejše kot postaja orodje, večja mora biti odgovornost človeka, ki ga uporablja.«
Podoben dvom danes spremlja razvoj umetne inteligence.
»Umetna inteligenca je fotografom med drugim omogočila, da nekatere postopke opravimo hitreje kot nekoč,« dodajajo v društvu. Umetna inteligenca ni prisotna samo v programih za obdelavo fotografij. Različne oblike računalniške fotografije in algoritmov so vgrajene že v fotoaparate in predvsem v mobilne telefone.
Te stvari pomagajo pri ostrenju, prepoznavanju motivov, zmanjševanju šuma, združevanju več posnetkov in obvladovanju zahtevnih svetlobnih razmer.
»Bolj kot vprašanje, ali je uporaba tehnologije oziroma umetne inteligence dovoljena ali ne, je pomembno, kaj z njo počnemo in ali zaradi našega posega fotografija še vedno prikazuje tisto, kar trdimo, da prikazuje,« so jasni v društvu.
Največja nevarnost je ...
… zunaj umetniške fotografije.
»Fotografija ima namreč še vedno izjemno moč dokazovanja. Ko nekaj vidimo na fotografiji, temu intuitivno verjamemo precej bolj kot zapisanemu ali izrečenemu. In to zaupanje je danes mogoče zlorabiti,« poudarjajo v Svitu.
»Z nekaj posegi lahko osebo postavimo v okolje, v katerem nikoli ni bila, ji dodamo predmet, spremenimo okoliščine dogodka ali ustvarimo prizor, ki se nikoli ni zgodil. Če takšno podobo nato opremimo še z zavajajočim komentarjem in jo objavimo na družbenem omrežju, lahko v zelo kratkem času doseže veliko ljudi. Škoda je lahko storjena, še preden nekdo dokaže, da je nekdo s fotografijo manipuliral,« so jasni.
Pojasnjujejo, da je to še posebej pomembno v predvolilnih obdobjih, vojnah, nesrečah in pri drugih družbeno občutljivih dogodkih.
»Težava prihodnosti zato ne bo samo, da bomo verjeli fotografijam, ki ne bodo resnične. Nevarno je, da bomo zaradi množice ponaredkov začeli dvomiti tudi o resničnih fotografijah. S tem fotografija izgublja enega svojih najpomembnejših družbenih poslanstev – zaupanje v njeno pričevanje.«
Zloraba fotografij drugih avtorjev
Dnevno zaznavamo, ko nekdo brez brez dovoljenja avtorja fotografijo spremeni z umetno inteligenco in jo začne širiti po družbenih omrežjih.
»Fotografija je avtorsko delo in avtor zaradi pojava umetne inteligence ne izgubi svojih pravic. Če kdo brez dovoljenja posega v avtorsko delo, ga predeluje, objavlja ali uporablja na način, ki posega v avtorjeve pravice ali celo njegovo čast in ugled, ima avtor na voljo pravna sredstva,« razlagajo v Svitu.
»Povsod tam, kjer gledalec upravičeno pričakuje visoko stopnjo verodostojnosti prikazanega dogodka, mora biti strpnost do vsebinskega spreminjanja fotografije ničelna,« poudarjajo v Društvu fotografov Svit.
Hitrost širjenja vsebin po družbenih omrežjih je bistveno večja od hitrosti, s katero lahko avtor doseže njihovo odstranitev ali pravno varstvo, pojasnjujejo v omenjenem društvu fotografov. »Zato bo poleg pravnega varstva vedno pomembnejša tudi odgovornost uporabnikov družbenih omrežij.«
Kje je meja?
Jasno je treba razlikovati med obdelavo fotografije in spreminjanjem njene vsebine. Če kdo spremeni svetlost, kontrast ali barve, s tem praviloma ne spreminja bistva fotografije.
»Drugače je, ko začnemo dodajati ali odstranjevati vsebinsko pomembne elemente, spreminjati osebe, dogodke ali okoliščine oziroma ustvarjati nekaj, česar pred objektivom v resnici ni bilo. Takrat posegamo v njeno dokumentarno verodostojnost,« pojasnjujejo v društvu.
»Umetna inteligenca je predvsem spremenila dve stvari: takšne posege je naredila izjemno preproste in dostopne vsakomur, hkrati je močno povečala njihovo prepričljivost. Zato menimo, da meja ni enaka pri vseh fotografskih zvrsteh,« dodajajo.
"Na področju umetniške oziroma avtorske fotografije je lahko uporaba umetne inteligence povsem legitimna. Pri reportažni, dokumentarni in novinarski fotografiji oziroma povsod tam, kjer gledalec upravičeno pričakuje visoko stopnjo verodostojnosti prikazanega dogodka, mora biti strpnost do vsebinskega spreminjanja fotografije ničelna,« poudarjajo.
Na kaj je treba pomisliti?
Uporaba umetne inteligence po mnenju društva ne zmanjšuje vrednosti fotografije ali fotografa. Drugače je pri podobi, ki je v celoti ustvarjena z generativno umetno inteligenco.
»Takšno delo je lahko vizualno izjemno in ima lahko tudi umetniško vrednost, vendar ga po našem mnenju ne bi smeli nekritično enačiti s fotografijo,« še poudarjajo. Bolje bi bilo govoriti o generirani podobi oziroma o novi obliki vizualnega ustvarjanja, ne pa samodejno o fotografiji.
Ljudje premalokrat pomislijo, kako bo fotografija razumljena, ko bo iztrgana iz prvotnega konteksta. Posebej to velja za fotografije ljudi.
»Z umetno inteligenco lahko danes preprosto spremenimo izraz na obrazu, oblačila, okolje, predmete ali osebe v ozadju. Če fotografijo spremlja še žaljiv, neresničen ali manipulativen komentar, lahko posledice občuti oseba na fotografiji, čeprav z nastankom spremenjene podobe ni imela ničesar,« dodajajo fotografi.
Menijo, da se bomo ljudje poleg klasične medijske pismenosti morali naučiti tudi vizualne pismenosti za obdobje umetne inteligence: »Vprašati se bomo morali, kdo je fotografijo objavil, od kod izvira, ali obstajajo drugi posnetki istega dogodka, ali fotografijo potrjujejo verodostojni viri in predvsem ali res prikazuje tisto, kar trdi besedilo ob njej.«
V društvu Svit bi si tudi zaradi vsega naštetega želeli več sistemske podpore fotografiji.
»Fotografija je nekoliko nenavadno področje, saj stoji med likovno oziroma vizualno umetnostjo, dokumentom, novinarstvom, tehnologijo in množično vsakodnevno uporabo. Zato je včasih težko umeščena v klasične kulturne okvire. Več podpore fotografskim projektom, razstavam, izobraževanju, fotografskim društvom, arhiviranju fotografske dediščine in predvsem razvoju mladih avtorjev bi bilo zato zelo dobrodošle.«
Težava nastane, ko ...
Pri profesionalnem oziroma priznanem avtorskem fotografu je vprašanje transparentnosti še pomembnejše, saj si je s svojim delom ustvaril neko stopnjo zaupanja občinstva.
»Menimo, da vsake uporabe algoritmov ali umetne inteligence pri običajni tehnični obdelavi fotografije ni treba označevati. Če umetna inteligenca bistveno poseže v vsebino fotografije – če nekaj pomembnega doda, odstrani, spremeni okolje, osebo ali celo ustvari večji del prizora – je po našem mnenju korektno, da je to jasno označeno,« poudarjajo v društvu.
##ARTICLE-1920107
Takšna oznaka sicer ne zmanjšuje avtorjeve vrednosti: »Težava nastane, ko avtor gledalcu predstavlja neko podobo kot zapis resničnega prizora, čeprav je bila njena vsebina bistveno spremenjena ali ustvarjena z umetno inteligenco.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
