Savinjska še vedno nad povprečjem: lani je zaradi samomora umrlo 54 ljudi
Savinjska regija ostaja nad slovenskim povprečjem: leta 2025 je zaradi samomora umrlo štirikrat več moških kot žensk.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za številkami so ljudje. Njihove družine, prijatelji, sodelavci, sosedje in skupnosti, ki po izgubi ostanejo z vprašanji, bolečino in praznino.
V Savinjski regiji 54 življenj, štirikrat več moških kot žensk
V letu 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 54 ljudi, od tega 44 moških in 10 žensk. To pomeni, da je bilo med umrlimi štirikrat več moških kot žensk.
V desetletju med letoma 2016 in 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 564 ljudi, med njimi 448 moških in 116 žensk. V povprečju je regija v tem obdobju vsako leto izgubila 56 ljudi.
Podatek, ki Savinjsko še vedno postavlja visoko med slovenskimi regijami, je stopnja samomora. Leta 2025 je znašala 20,6 na 100.000 prebivalcev, kar je več od slovenskega povprečja. Višjo sta imeli le Posavska z 21,1 in Podravska z 20,8. A ob vseh teh številkah obstaja tudi druga zgodba. Zgodba o tem, da se je v Savinjski regiji v zadnjih desetletjih stanje vendarle izboljšalo.
Pred 25 leti je regija izgubljala skoraj 90 ljudi na leto
Savinjska je bila desetletja med slovenskimi regijami z najvišjo stopnjo samomora. Pred 25 leti so na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, takratnem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, opravili prvo analizo samomora v Savinjski regiji.
Rezultati so bili težki: med letoma 1990 in 1999 je zaradi samomora umrlo 903 ljudi, povprečno kar 90 na leto. Leta 2001 so rezultate predstavili strokovni javnosti. Ta je soglasno podprla potrebo po skupnem ukrepanju.
»Savinjska regija je bila desetletja med slovenskimi regijami z najvišjo stopnjo samomora. Pred 25 leti smo na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (takratnem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje) opravili prvo analizo samomora v Savinjski regiji, ki je pokazala, da smo v desetletnem obdobju od leta 1990 do leta 1999 zaradi samomora izgubili 903 ljudi ali povprečno 90 ljudi vsako leto,« je to obdobje povzela prim. Nuša Konec Juričič, dolgoletna vodja regijske skupine za preprečevanje samomora in vodja Enote za nenalezljive bolezni Območne enote Celje NIJZ.
Takrat je nastala neformalna Skupina za preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja regije Celje Tu smo zate. Vanjo se je postopoma vključilo več kot dvajset strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega varstva, šolstva, nevladnih organizacij in lokalne skupnosti s Celjskega ter širše. Začelo se je skupno delo, katerega cilj je bil jasen – preprečevati samomor in krepiti duševno zdravje.
Od Celja do celotne Savinjske: delo, ki se nadaljuje
V naslednjih letih so ob pomoči lokalnih in regionalnih medijev redno ozaveščali javnost. Izvedli so več kot 120 izobraževanj za različne strokovne skupine.
Na celjski enoti NIJZ so omogočili tudi delovanje skupine za samopomoč za ljudi z depresijo in anksioznostjo. Leta 2010 so odprli psihološko svetovalnico Tu smo zate za odrasle v stiski. Ta deluje še danes v okviru mreže 19 svetovalnic Centra Posvet, ki deluje pod okriljem Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.
Pred 25 leti so na celjski enoti NIJZ razvili tudi preventivni program za mladostnike To sem jaz, ki je danes na voljo vsem slovenskim mladostnikom in se ves čas nadgrajuje v skladu z njihovimi potrebami.
V naslednjem desetletju, med letoma 2000 in 2009, je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 814 ljudi. Tudi to je bilo manj kot v desetletju prej. Znižanje stopnje samomora je sovpadalo z omenjenimi in številnimi drugimi dejavnostmi na različnih ravneh. Šlo je za preplet številnih dejavnikov, hkrati pa je bil padec dodatna spodbuda za nadaljevanje skupnega dela.
»Skupaj moramo in zmoremo«
Marca 2018 je Državni zbor sprejel prvi Nacionalni program za duševno zdravje za obdobje 2018–2028. Med šestimi prednostnimi področji programa je tudi preprečevanje samomora.
»Smo že v osmem letu izvajanja nacionalnega programa MIRA in njegovega zadnjega akcijskega načrta za obdobje 2025–2028. Delo na področju preprečevanja samomora se usklajuje in nadgrajuje v okviru medsektorskega programskega odbora za to področje na nacionalni ravni, posredno pa tudi v vseh ostalih odborih in skupinah, saj je samomorilno vedenje kompleksen pojav, v katerem se prepletajo številni in raznovrstni dejavniki tveganja ter varovalni dejavniki,« pove Konec Juričič.
V vseh devetih območnih enotah NIJZ delujejo koordinatorji za duševno zdravje. Njihovo delo je namenjeno predvsem sodelovanju vseh ključnih deležnikov na področju duševnega zdravja in njihovemu povezovanju v regijske mreže za duševno zdravje.
Tako lažje prepoznavajo stanje in potrebe prebivalcev v lokalnih okoljih ter se nanje uspešneje odzivajo.
»Z regijsko koordinacijo področja duševnega zdravja se tako nadaljuje in nadgrajuje delo, ki smo ga vzpostavili v celjski regiji že leta 2001. Znižanje samomora v regiji v obdobju 2016–2025 v primerjavi s preteklimi desetletnimi obdobji nas utrjuje v prepričanju, da skupaj moramo in zmoremo,« pravi Konec Juričič.
Najvišja stopnja pri starejših
Podatki za Savinjsko regijo kažejo, da stopnja samomora narašča s starostjo. Najvišja je bila med ljudmi, starimi 65 let in več. V vseh starostnih skupinah je bila stopnja samomora višja med moškimi kot ženskami. Izjema je najmlajša starostna skupina od 0 do 19 let, kjer je bila višja med dekleti kot fanti.
Prav zato je pomembno, da se o stiskah govori pravočasno in brez občutka sramu. Človek v hudi stiski pogosto ne potrebuje velikih besed. Potrebuje nekoga, ki ostane, posluša in pomaga poiskati naslednji korak.
»Nihče, ki je v stiski, ne bi smel ostati brez podpore«
Letošnji svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«.
Sporočilo poziva k temu, da o samomoru govorimo odprto in iskreno. Ne zato, da bi ustvarjali strah, ampak zato, da bi bilo manj tišine, manj stigme in več razumevanja. Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti. Nasprotno – odprt, iskren in sočuten pogovor lahko človeku v stiski pomaga, da spregovori in poišče pomoč.
»Samomor je odziv človeka na intenzivno, boleče čustveno doživljanje, primerljivo s hudo fizično bolečino, ki ga človek skuša prekiniti. Smrt zaradi samomora je nenadna, nepričakovana in močno pretrese ožje ter širše okolje umrlega. Naša želja in cilj sta, da nihče, ki je v stiski, ne bi ostal brez podpore in strokovne pomoči. Pri tem mislimo tudi na vse tiste, ki žalujejo za človekom, ki je umrl zaradi samomora,« poudarja Konec Juričič.
Kam po pomoč v Savinjski regiji?
V Savinjski regiji je ljudem v psihični stiski na voljo več oblik pomoči. Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, ki lahko po potrebi predpiše zdravljenje, napoti k specialistu ali na druge oblike pomoči.
Na voljo so tudi centri za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojni centri v vseh zdravstvenih domovih. Delujejo tudi centri za duševno zdravje odraslih v Zdravstvenih domovih Celje, Velenje, Šentjur in Slovenske Konjice ter centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenih domovih Celje in Velenje.
Odraslim v psihični stiski pomagajo psihološke svetovalnice Posvet v Celju, Laškem, Mozirju in Velenju. Mladostnikom, starejšim od 14 let, sta na voljo tudi svetovalnici Posvet v Celju in Velenju.
Ljudem s kroničnimi težavami v duševnem zdravju so v podporo pisarne, dnevni centri in stanovanjske skupine društev Šent in Ozara. Pomoč po izgubi bližnjega zaradi samomora nudijo tudi pri Slovenskem društvu Hospic, ki deluje tudi v Celju in Velenju.
Preverjeni viri pomoči za Slovenijo in posamezne regije so zbrani na spletni strani nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA www.zadusevnozdravje.si pod zavihkom Kam po pomoč.
Ko je stiska zelo huda
Kadar je ogroženo življenje, je treba človeka pospremiti v najbližji urgentni center ali dežurno službo psihiatrične bolnišnice oziroma poklicati 112.
Na voljo so tudi:
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00, vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj.
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123, 24 ur na dan, vsak dan. Klic je brezplačen.
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja: 080 11 55, vsak dan, vse dni v letu.
- TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111, vsak dan med 12. in 20. uro. Klic je brezplačen.
Za prvi obisk svetovalnice Posvet lahko pokličete 031 704 707. Svetovalnice delujejo tudi v Celju, Laškem, Mozirju in Velenju.
V Sloveniji lani 336 smrti
Savinjska je bila v zadnjih desetletjih med regijami z najvišjo stopnjo samomora, vendar podatki kažejo, da se je stanje skozi čas izboljšalo. Tudi na ravni države je število samomorov v zadnjih dveh desetletjih upadlo.
Kljub temu ostaja samomor velik javnozdravstveni problem. V letu 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi – 261 moških in 75 žensk.
Stopnja samomora je znašala 15,77 na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v preteklih desetih letih. Desetletni trend kaže na upadanje oziroma stagnacijo.
V primerjavi z desetletnim povprečjem je bil leta 2025 samomorilni količnik nižji v vseh starostnih skupinah. Kljub temu Slovenija po umrljivosti zaradi samomora še vedno ostaja nad evropskim povprečjem.
Po svetu zaradi samomora vsako leto umre več kot 720.000 ljudi.
Letošnje geslo zato ni poziv k tišini, temveč prav nasprotno: Spreminjajmo razumevanje samomora. Govorimo. Poslušajmo. Bodimo ob človeku, ko mu je najtežje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
