Ravnatelji: "Nekateri otroci nezbrani in že odvisni od družbenih omrežij!"
Je strožji ukrep pri uporabi družbenih omrežjih za otroke že prepozen ukrep? So stvari že ušle izpod nadzora?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pri otrocih se že kažejo znaki odvisnosti od družbenih omrežij, prisotne so motnje pozornosti in koncentracije. To je že sistemski problem, menijo nekateri ravnatelji celjskih osnovnih šol.
Preverili smo, s kakšnimi težavami se soočajo v šolah na Celjskem in kaj ravnatelji sporočajo staršem. Težave so resne in zaskrbljujoče. Kaj o uporabi družbenih omrežij menijo starši otrok v Sloveniji? Raziskava med njimi je pokazala zanimive odgovore.
Predlog Evropske komisije je znan: spletne platforme bodo odgovorne za varnost mladoletnikov na spletu, lasten račun na družbenih medijih bo mogoče odpreti po 15. letu starosti, mlajši od 13 let sploh ne bodo mogli uporabljati družbenih omrežij.
Kdo se s takšnim predlogom strinja in kdo ne?
»Predlog Evropske komisije je sicer korak v pravo smer, a v praksi vemo, da je starševski nadzor nad računi med 13. in 15. letom izjemno težko tehnično in dosledno izvajati. Žal je razmišljanje o omejevanju vsaj nekaj let prepozen, saj so posledice prekomerne uporabe digitalnih orodij ušle izpod nadzora,« pravi ravnatelj I. osnovne šole Celje Črt Močivnik, ki je tudi vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol.
Konflikti se iz klepetalnih prenesejo v resničnost
Močivnik priznava, da je težav otrok zaradi uporabe družbenih omrežij vsako leto več: »Največji izziv so medvrstniški konflikti, ki se začnejo v domačem okolju v zaprtih klepetalnicah, dopoldne pa se prenesejo v realno okolje: v šolske klopi. Opažamo porast spletnega ustrahovanja, izključevanja iz skupin, snemanja sošolcev brez privolitve in deljenja neprimernih vsebin. To neposredno vpliva na slabše duševno zdravje učencev in upad učnega uspeha.«
Uporaba družbenih omrežij v šoli je nadzorovana oziroma prepovedana, še dodaja in pojasnjuje, da pri določenem delu učencev že opažajo znake prave nekemične odvisnosti.
Uporaba družbenih omrežij je tudi tema na roditeljskih sestankih in na individualnih govorilnih urah. »Ključna težava je, da so starši pogosto nemočni ali pa premalo poučeni. Mnogi sploh ne vedo, katere aplikacije njihovi otroci uporabljajo, ali pa popustijo pod pritiskom otroka, češ da ›imajo telefon in profile že vsi sošolci‹,« dodaja Močivnik.
Težko so zbrani
Šola poskuša starše tudi osveščati. V svojih pravilih pa ima že nekaj časa določeno, da morajo biti mobilni telefoni med poukom in odmori ugasnjeni ter pospravljeni v torbah (ali v posebnih omaricah).
Na vprašanje, ali zaradi uporabe družbenih omrežij, mobilnih telefonov in elektronskih naprav opažajo tudi pri šolarjih, Močivnik omenja, da so motnje pozornosti postale sistemski problem.
»Učenci težko zdržijo 10 ali 15 minut zbrane pozornosti pri enem viru (učitelju ali knjigi). Močno sta upadli bralna pismenost in sposobnost globokega razmišljanja, saj so navajeni na ›instant‹ informacije, ki trajajo le nekaj sekund. Menim, da težko odložijo telefon oziroma nadzorujejo njihovo uporabo,« še pojasnjuje sogovornik.
Ob tem dodaja, da samo zakonske prepovedi in starostne meje ne bodo rešile težav, če ne družba hkrati ne bo krepila digitalne pismenosti in vzgoje: »Država mora ponuditi tudi sistemsko podporo šolam za izobraževanje o varni uporabi spleta ter zagotoviti več strokovnih delavcev na vseh ravneh izobraževanja in v zdravstvenem sistemu. Ti se bodo ukvarjali s posledicami, ki jih je digitalna doba že pustila na duševnem zdravju naših otrok.«
Imajo odrasli nadzor?
Podobno razmišlja tudi ravnateljica Osnovne šole Ljubečna Helena Verdev: »Bolj pomembno kot starostna omejitev se mi zdi nadzor nad vsebinami, do katerih lahko dostopajo otroci. Odrasli bi morali imeti nadzor nad tem, katere vsebine otroci spremljajo. Glede prepovedi se je treba zavedati, da je prepovedano še bolj privlačno. Zato je pomembno, da otroke v prvi vrsti osveščamo o varni rabi interneta oziroma družbenih omrežij.«
Tudi ona dodaja, da je ena največjih posledic pretirane uporabe družbenih omrežij slabša in kratkotrajnejša zmožnost koncentracije: »Družbena omrežja delujejo na principu kratkotrajnih in intenzivnih dražljajev, tega pa v šoli ni. Idealizirane podobe na družbenih omrežjih vplivajo na samopodobo otrok. Ena od posledic je seveda tudi medvrstniško spletno nasilje.«
Sicer dodaja, da pri otrocih v njihovi šoli odvisnosti od spleta, družbenih omrežij in elektronskih naprav niso zaznali: »Zgodi pa se, da zaradi spremljanja družbenih omreži tudi ponoči, zaradi strahu, da bi kaj zamudili, pridejo posamezniki v šolo nenaspani.«
Tudi v OŠ Ljubečna se o tej temi s starši pogovarjajo na roditeljskih sestankih, na govorilnih urah, na svetu staršev, posredujejo jim tudi povezave do predavanj na temo varne uporabe interneta in družbenih omrežij. Prav tako imajo učenci delavnice na to temo.
Uporaba mobilnih telefonov je bila v šoli, že pred uvedbo novele Zakona o OŠ, prepovedana: »Zdaj smo šli še korak dlje in morajo telefoni ostati doma ali v garderobni omarici.«
Tudi starejši moramo razmisliti
»Vsekakor podpiram čim višjo starostno omejitev. Največji problem pa vidim pri nadzoru, ko si mladi ustvarjajo račune na socialnih omrežjih. Kdor koli si lahko ustvari račun s katerim koli imenom in podatki. Zanimalo bi me, če se da kaj storiti na tem področju,« pa dodaja ravnateljica Osnovne šole Lava Polona Ramšak.
Tudi ona pravi, da imajo otroci zagotovo danes mnogo slabšo pozornost: »Predvsem pa krajšo, odzivajo se le na vedno močnejše dražljaje. Dražljaji, ki jih otrok dobi v šoli pri pouku, se na noben način ne morejo primerjati z dražljaji ob brskanju po telefonu, pa naj bo učna ura še tako skrbno pripravljena.«
Ramšakova ob tem odpira še razmislek, s katerimi bi se morali, ko je govora o odvisnosti od telefonov in elektronskih naprav soočiti tudi odrasli: »»Odvisnost zagotovo opažam, saj jo do neke mere opazim že sama pri sebi, sicer ne od telefona, ampak od računalnika, pri čemer si drznem verjeti, da so moji možgani praktično izoblikovani. Kako vpliva vse to na otroke, opažamo že zdaj, jasna slika pa bo čez deset, dvajset let, ko bo absolutno prepozno.«
»Zgolj omejitve niso dovolj«
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino sicer podpira prizadevanja Evropske komisije za večjo zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem okolju. Toda ob tem dodaja, da se zavzema za višjo starostno omejitev. To pomeni, da bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih in ne pri 13 letih, kot predlaga Evropska komisija.
»Naša odgovornost je, da zagotovimo čim bolj varno digitalno okolje, ob tem pa zgolj omejitve niso dovolj. Mlade moramo tudi opolnomočiti za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij,« poudarja minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namreč predstavila predlog, po katerem otroci do 13. leta ne bi uporabljali družbenih omrežij, med 13. in 15. letom pa bi lahko uporabljali le omejene račune, ki bi jih vzpostavili in nadzorovali starši oziroma skrbniki. Samostojni osebni računi bi bili mogoči od 15. leta dalje.
Na ministrstvu poudarjajo, da starostna omejitev predstavlja le enega od ukrepov: »Izzivi digitalnega okolja so širši, zato jih zgolj z omejevanjem dostopa do družbenih omrežij ni mogoče celovito nasloviti.«
Manipulacije
Številne raziskave opozarjajo na tveganja, povezana s pretirano uporabo zaslonov med otroki in mladostniki, mlajši uporabniki pa so še posebej izpostavljeni manipulativnim tehnikam, škodljivim vsebinam, lažnim informacijam in drugim tveganjem digitalnega okolja, še omenjajo na ministrstvu.
»Pomembno je, da so rešitve čim bolj usklajene na evropski ravni ter da se pravila med državami ne razlikujejo bistveno. Prav tako je pomembno, da so v nadaljnje oblikovanje rešitev ustrezno vključene tudi šole kot eden ključnih deležnikov,« poudarjajo.
Ob tem navajajo tudi pomen vsakodnevnega osveščanja in opolnomočenja za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij: »Ukrepi morajo zato povezovati zaščito, izobraževanje, digitalno in medijsko pismenost ter odgovornost vseh deležnikov.«
Telefoni med poukom v omaricah
Na ministrstvu sicer še dodajajo, da skupaj z javnimi zavodi že več let osveščajo in usposabljajo tudi učitelje ter druge strokovne delavce, da poučevanje in učenje v digitalno bogatih učnih okoljih poteka didaktično premišljeno, učinkovito, smiselno, varno in zdravo.
Zakon o osnovni šoli že zdaj omejuje rabo mobilnih naprav v osnovnih šolah in določa, da elektronske naprave v šoli uporabljajo samo za namene vzgoje in izobraževanja, skladno z učnimi načrti, smernicami in drugimi dokumenti.
»Številne šole so to področje že dobro uredile – večinoma so prepovedale uporabo mobilnih telefonov med poukom, nekatere pa njihovo uporabo omejujejo na celotnem območju šole,« še omenjajo na ministrstvu.
Ali starši podpirajo omejitve?
V Sloveniji večina staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Tako je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko, UL Fakultete za družbene vede, v okviru katerega deluje tudi točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
Raziskava je bila izvedena med 15. aprilom in 18. majem 2026 na vzorcu oseb, izbranih z naključnim žrebom iz registra prebivalstva. Na anketo je odgovorilo 3.519 posameznikov, na vprašanja o varni rabi interneta pa 1.879 sodelujočih.
S predlogom, da bi bila uporaba družbenih omrežij dovoljena šele od 15. leta se strinja ali popolnoma strinja 83 odstotkov staršev oziroma skrbnikov. Najvišja je podpora med starši otrok, starih do 5 let, nato pa malenkostno pade, vendar je tudi v skupini staršev 13 do 17 letnikov še vedno visoka (77 %).
Starši oziroma skrbniki državno omejitev večinoma razumejo kot dodatno podporo pri postavljanju meja in primeren način zaščite otrok. Ob tem več kot polovica meni, da lahko uporabo družbenih omrežij učinkovito omejujejo tudi sami, zato državnega ukrepa verjetno ne dojemajo kot nadomestilo za svojo odgovornost, temveč kot dodatno pomoč.
Da bi takšno omejevanje imelo negativne posledice na otroka, meni 23 odstotkov staršev, 19 odstotkov pa jih ocenjuje, da bi ukrep preveč omejil otrokovo komunikacijo in sodelovanje na spletu. So pa starši nekoliko deljenih mnenj, ali lahko sama družbena omrežja zagotovijo varnost otrok: 44 odstotkov meni, da lahko, pa da ne.
Malo staršev uporablja starševski nadzor
Poznavanje možnosti starševskega nadzora se med starši razlikuje glede na posamezno platformo. Najbolj poznane so funkcije starševskega nadzora na YouTubu, najmanj pa na TikToku in Snapchatu. Še manj staršev te funkcije dejansko uporablja za nadzor ali omejevanje uporabe družbenih omrežij pri svojih otrocih, navajajo pri Safe.si
Med starši, ki možnosti starševskega nadzora poznajo, jih uporablja le od približno tretjina (na Instagramu) do manj kot polovica (na YouTubu).
Povezava med starostjo otroka in uporabo starševskega nadzora se kaže le pri YouTubu, kjer ga najpogosteje uporabljajo starši 6 do 12-letnikov, redkeje pa starši najstnikov nad 13 let in otrok do 5 let.
Funkcije starševskega nadzora v Google Play oziroma App Store, ki so med starši najbolj uporabljane, so omejitve glede nakupov v aplikacijah in nastavitve starostnih omejitev za vsebine, sledijo omejitve glede prenosa aplikacij. Večina staršev (73 %), ki te funkcije uporablja, jih ocenjuje kot precej enostavne za uporabo.
Pomemben je pogovor z otroki
»Starševski nadzor nad uporabo telefona je lahko na prvi pogled dobra rešitev, vendar pa ima konkretne omejitve, ki pridejo do izraza v času najstništva. Najstniki znajo zaobiti starševski nadzor, če želijo,« pravijo pri Safe.si.
Dodajajo, da naj bi do vstopa v šolo otrok naprave z dostopom do interneta uporabljal samo skupaj s starši. Od 6. do 9. leta pa naj bi otrok samostojno uporabljal internet izključno samo za šolsko delo, za zabavo pa še vedno skupaj s starši.
»Ves čas, tudi v najstniških letih pa je pomembno, da se starši z otrokom pogovarjajo, s kakšnimi vsebinami se srečuje na spletu in kaj se mu dogaja. Skozi pogovor ga učijo o spletnih tveganjih in pripravljajo na samostojno uporabo, obenem pa lahko pravočasno zaznajo, če je postal žrtev spletnega nasilja ali pa se mu na spletu dogaja kaj drugega škodljivega ali neprijetnega,« še navajajo pri Safe.si.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
