Ob 8. marcu, prazniku Dneva žena, bodo v Gledališču Celje nocoj ob 20. uri omogočili virtualni ogled predstave Henrika Ibsena Nora ali hiša za lutke, v režiji Nikole Zavišića.
V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo ob 12h odprli spletno razstavo z naslovom »Biti ženska v času korone«. Gre za razstavo o tem, kako je minuli koronačas, obdobje epidemije in karantene zaznamoval žensko, kako se je spremenila njena vloga, identiteta, občutenje sebe. V ta namen so v muzeju zbirali gradivo, ki odraža življenje v koronačasu in ga bodo predstavili na spletni razstavi,
Igralec Marko Mandić je znan po neusahljivi energiji, ekstremnih igralskih preobrazbah in popolnem vživetju v vloge. Tudi epidemija ga ni ustavila, le začasno upočasnila njegov tempo.
Velenjčan Uroš Kuzman je zagotovo najboljši matematik med slovenskimi komiki in z najboljši komik med matematičnimi doktorji. Je profesor, ki se v prostem času rad smuka po odrih in zabava ljudi. Ker zaradi epidemije tovrstnih druženj ni, je v duhu raziskovalca našel nov način, kako priti do ljudi in jih nasmejati. Karantena mu ni vzela volje do ustvarjanja. Nasprotno. Po krajšem ustvarjalnem premoru se je konec lanskega leta z dolgoletnim prijateljem, odličnim glasbenikom Andrejem Hočevarjem, lotil zabavnega glasbenega projekta Karantenčice, v katerega je ujel duh časa. Na osnovi glasbenih parodij slovenskih uspešnic se je kasneje rodila še Koronavizija, ki je na humoren način povzela tegobe malega človeka v času epidemije.
Kljub temu da so v minulem „koronaletu“ delili usodo težkih časov za kulturne ustanove in so morali za nekaj mesecev zapreti svoja vrata, so v Galeriji Kvartirna hiša v Celju zadovoljni z lansko razstavno sezono. Kot je povedal Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, v okviru katerega deluje Kvartirna hiša, so uspeli uresničiti približno 80 odstotkov načrtovanega programa. Nekaj razstav so prestavili v to leto, ki bo tudi jubilejno, saj bodo pripravili že stoto razstavo in zaznamovali desetletnico delovanja galerije.
Velikega pustnega karnevala, ki smo ga bili vajeni v Šoštanju v zadnjih desetletjih, letos po besedah pustnega gobezdala Petra Radoje ne bo. »Poskušali bomo v tem pustnem času Šoštanj popestriti s kakšno pustno masko, seveda ne v živi obliki, in s kakšnim videom, ki ga bomo predvajali na družbenih omrežjih.« Si pa zato, kot napoveduje Radoja, obetamo toliko bolj zanimivo poletno dogajanje.
Mesec kulture bodo v Velenju danes na socialnih omrežjih obeležili z glasbeno predstavo, v kateri se bodo na šaljiv način dotaknili tegob, ki jih je v naša življenja prinesla zdravstvena kriza. Gre za a novo, posodobljeno verzijo ubranega jamranja, v kateri bo glavno besedo dobil mali človek. V klasičnem evrovizijskem formatu bodo tako spregovorili lokalni glasbeni ustvarjalci, ki nam bodo skozi pesmi zaupali vse svoje skrite želje in hrepenenja v teh nenavadnih časih.
V minulem letu so tudi v Hiši kulture Celje (HKC) zaradi aktualnih razmer del svojega abonmajskega programa morali preseliti na splet. Odziv je bil odličen. Kljub temu v tej produkcijski hiši ob nedavnem kulturnem prazniku niso pripravili posebnih spletih projektov, ampak se pripravljajo na projekte za čas, bodo razmere to spet dovoljevale obisk gledalcev na prizorišču.
Danes se spominjamo 'slovenskega Mozarta', ki se je v tujini uveljavil pred slovenskimi impresionisti in pred Plečnikom.
Na dopoldanski za javnost zaprti prireditvi v Narodnem domu, pred slovenskim kulturnim praznikom, sta letos priznanje Celjske zvezde za najvidnejše dosežke na področju kulture prejeli vizualna umetnica Maja Hodošček ter dramska igralka Gledališča Celje Manca Ogorevc.
Komik pravi. »V preteklih letih smo izbirali evrovizijsko popevko leta, letos, v novi situaciji, bomo pa koronavizijsko.«
Na pobudo Občine Šentjur letos tudi na nacionalni ravni obeležujemo leto Josipa Ipavca, domoljuba, zdravnika in skladatelja. Raziskovalec ddr. Igor Grdina, ki je življenje in delo Josipa Ipavca med drugim raziskoval za novo knjigo, je pojasnil, da so bila dela tega skladatelj, ki je ustvarjal v Šentjurju, daleč od tedanjega središčnega dogajanja, izvedena na številnih tujih odrih. »Josip Ipavec je vsekakor imel svoj glas. To, da je doma slabše prepoznaven, ni odraz kakovosti njegovih del, ampak samozagledanosti tistih, ki so odločali o uprizoritvah. Sedaj je k sreči drugače.« V letošnjem letu številne prireditve v čast temu umetniku ne bodo izvedene le na lokalni in državni ravni, ampak tudi v mednarodnem prost
Kot osnovnošolec je Celjan Žan Žvižej (1995) s prijatelji kdaj posnel kakšen kratki film, občasno se je sam posnel med igranjem violine in kitare, ki se ju je pridno učil v glasbeni šoli, ali pa je s kamero zabeležil družinski dopust. Vse posnetke je skrbno zmontiral in ugotavljal, da ga to delo vedno bolj zanima. Ugotovil je, da je v okviru filmskega oddelka na AGRFT v Ljubljani mogoče študirati tudi filmsko in televizijsko montažo. Ni dolgo razmišljal, po končani Gimnaziji Celje – Center, kjer se je prav tako loteval različnih filmskih projektov, je opravil zahtevne sprejemne izpite na akademiji in nedavno magistriral kot odličen študent. V času študija je nabral številne izkušnje in spoznal ljudi, ki ga radi povabijo k sodelovanju pri različnih projektih. Danes sodi med najvidnejše člane mlade slovenske generacije filmskih ustvarjalcev. Letos je med prejemniki celjskega kristalnega grba.
Pošta Slovenije je z namenom obeležitve 200. obletnice rojstva in 150. obletnice smrti kartografa Blaža Kocena, ki se je rodil na Hotunju pri Ponikvi, izdala posebno znamko. Na pisemske ovojnice jo bo možno nalepiti od petka, 29. januarja.
Bi zaigrali s kartami, ki imajo namesto običajnih likov risbe 26 žensk z nenavadnimi meni: Črna kraljica, Dvakrat obsojena, Požiralka bankovcev, Trdna kot skala, Knjiga spomina, Plesna korenina, Zlate roke, Skrivnost v klobuku …? Zakaj pa ne! Z njimi je mogoče igrati vse igre, za katere je treba imeti francoski komplet 52 igralnih kart z jokerjema, le da je s temi mogoče odkrivati še vrsto zanimivosti, povezanih z ženskami, ki so nekoč zaznamovale Celje, in s tistimi, ki še vedno puščajo sledi v mestu s svojim delovanjem.
Na Krekovem trgu v Celju je od danes na ogled razstava Jože Jože Plečnik in Praga, ki predstavlja pomembno poglavje ustvarjanja in življenja slovitega slovenskega arhitekta. Jože Plečnik (1872-1957) se je namreč s svojimi izjemnimi deli neizbrisno zapisal tudi v zgodovine Prage in češke arhitekture. Razstavo si je ob obisku v Celju ogledal tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji, Juraj Chmiel.
