Da znajo mladi navduševati s svojo ustvarjalnostjo in z odličnimi izdelki, smo že večkrat z zadovoljstvom zapisali. Tokrat je širšo pozornost in številne pohvale v slovenskem prostoru vzbudil videospot Tista zakartana ura. Konec oktobra je doživel premiero v nedeljskem popoldnevu RTV Slovenija ob podelitvi letošnje Ježkove nagrade. Spot je predstavil nagrajenec, glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin. Pesem, ki temelji na resničnih dogodkih, povezanih s Kreslinovo družino, je izšla že lani, odslej jo dopolnjuje še videospot, ki je nekaj posebnega, saj je nastal kot maturitetna naloga dveh dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje.

Iz Gledališča Celje so sporočili pretresljivo novico, da je včeraj v popoldanskih urah umrl član njihovega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek. Občinstvo njegove zadnje vloge, v predstavi Tista o bolhah, premiero katere je preprečila karantena, žal ne bo moglo videti.  

· Osmrtnica

V 60. letu starosti je preminil dramski igralec in gledališki pedagog Igor Žužek, piše na spletni strani Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje. V omenjenem gledališču je Žužek kot član igralskega ansambla nastopil v več kot 50 predstavah, talent pa je pokazal tudi v filmih, denimo v Poti v raj in komedijah Kruha in iger ter Čefurji raus!

· Kultura

Poslovil se je slovenski gledališki in filmski igralec Igor Žužek.

· Kultura

Umrl je član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Igor Žužek

Teden domačega filma (TDF) je bil v preteklosti zagotovo največji in najodmevnejši projekt Novega tednika in Radia Celje oziroma medijske hiše NT&RC. Ta imenitna večdnevna kulturna prireditev, ki je prikazovala najnovejšo in najboljšo filmsko produkcijo v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, je bila pravi praznik sedme umetnosti. V času svojega obstoja (1973–1989) je v svojih najboljših letih TDF v celjske kinematografe (takrat so bili kar trije) zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. V Celje je privabil tudi filmsko stroko in srenjo nekdanje skupne države ter vzbudil veliko zanimanje medijev.

Potem ko so se pred dnevi zaprla vrata muzejev in galerij, po ostrejših vladnih ukrepih zaradi slabše epidemiološke slike v državi, so razstave na prostem pravzaprav edina še dostopna fizična oblika kulturne ponudbe (poleg knjižnic). Ta čas so v središču Celju na ogled kar tri panojske razstave na prostem. Zaradi omenjene situacije so se pripravljavci razstav odločili, da jih za nekaj časa še podaljšajo.

Prihajajoči dan spomina na mrtve in praviloma turoben jesenski čas (ki je letos na srečo zlatorumeno pisan in topel) sta zagotovo primerna za ustvarjalne projekte, ki premišljujejo o življenju in smrti. Lotili so se ga tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer so pripravili razstavo in izdali katalog z naslovom Memento mori – smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Avtor knjige in razstave je dr. Aleksander Žižek.

Potem ko so zaradi ostrejših vladnih ukrepov gledališča znova morala zapreti vrata svojih dvoran za obiskovalce, so v Gledališču Celje, kot ob prvem valu epidemije, oživeli predvajanje virtualnih predstav. Tako si je kot prvo v nizu prek aplikacije YouTube na spletni in Facebook strani gledališča mogoče ogledati tragedijo Williama Shakespearea, Romeo in Julija, v režiji Matjaža Zupančiča.

  Občina Rogatec se je lotila obnove kulturnega doma, kjer imajo številna društva med letom vaje in kjer pripravljajo nastope. Za naložbo je pridobila približno 29 tisoč evrov državnega sofinanciranja. Preostali denar za obnovo, malo več kot 15 tisoč evrov, bo zagotovila iz lastnega proračuna.  

Letošnja prejemnica Aškerčevega priznanja, ki ga kot stanovsko nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za dosežke na področju arhivske stroke, je tudi mag. Hedvika Zdovc. Od leta 1985 je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja. Aškerčevo priznanje je prejela z Vesno Gotovino iz Arhiva Republike Slovenije, in sicer za pripravo zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi.

Med tistimi redkimi kulturnimi ustanovami ki po najnovejšem, ostrejšem vladnem odloku še ostajajo vsaj deloma odprte za obiskovalce, so knjižnice, a so morale tudi te prilagoditi svoje poslovanje. Tako tudi Osrednja knjižnica Celje (OKC), kjer je od danes v veljavi spremenjen način izposoje knjižničnega gradiva.

Čeprav je ob novih vladnih odlokih, ki se spreminjajo iz dneva v dan, sprva kazalo, da bo del kulturnih ustanov, muzeji in galerije, še naprej odprt obiskovalce, so zdaj zanje tudi te zaprla svoja vrata.

Novi strogi vladni ukrepi so nekje bolj, nekje manj posegli v delovanje osrednjih kulturnih ustanov v Celju. Ukrepe zagotovo najbolj občutijo v Gledališču Celje, kjer so do nadaljnjega morali odpovedati vse svoje predstave, tako na domačem odru kot na gostovanjih ter v Mestnem kinu Metropol, ki je začasno zaprl svoja vrata. Manj bo okrnjena dejavnost v muzejih, kjer bodo razstave še vedno na ogled ter v Osrednji knjižnici Celje, kjer si uporabniki še vedno lahko izposojajo in vračajo gradivo.

  »Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam.« Tako pravi v marmorno ploščo vklesan napis nad vhodnim portalom dvorca Jelšingrad, ki je edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem. V stavbi, ki po desetletjih samevanja kliče po celoviti obnovi, nezadržno propadajo stropi, ki govorijo o nekdanji zasnovi notranjosti. Zob časa najeda nekatere še ohranjene freske in štukature. Pod beležem se kje morda še skrivajo izvirne poslikave, ponekod je ohranjen prvotni parket. Dragocenosti, ki se jih ne bi branili niti v pariškem Louvru, so že davno izropane. A prav edinstveno lastnost dvorca v našem prostoru, njegov orientalski slog, bi se še dalo ohraniti pred propadom.  

· PRIZNANJE

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo je Peter Boštjančič, so sporočili organizatorji 55. Festivala Borštnikovo srečanje. To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo prejel dolgoletni član igralskega ansambla Drame SNG Maribor.

V Pokrajinskem muzeju Celje so danes predstavili knjigo Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina. prvo znanstveno monografijo pri nas o tej sloviti celjski svetovni popotnici, pisateljici in raziskovalki. Avtorica knjige je Barbara Trnovec, izjemna poznavalka Alminega del in življenja, avtorica razprodane in ponatisnjene knjige Kolumbova hči ter odmevne pregledne razstave o Almi leta 2017 v Cankarjem domu v Ljubljani.

· Kultura

Žirija festivala slovenskega filma je prepričana, da se slovenske igralke s svojim delom niso izkazale oziroma, če citiramo, "zgodilo se je namreč, da kipca v kakšni kategoriji sploh ni bilo mogoče podeliti, ker preprosto ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje." Se nagrade resnično ni dalo podeliti in s tem izkazati priznanja?