Peter Simoniti, ki je nastopal skoraj pol stoletja kot celjski in okoliški dedek Mraz, je praznoval letos 90-letnico. Kot dedka Mraza so ga spoznali otroci v Celju, Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem, najbolj znan pa je kot dolgoletni gledališčnik. Kot ljubiteljski igralec je nastopil v več kot petdesetih vlogah, prav tako je režiral. Kdo se ga ne spomni kot župnika v Cankarjevem Hlapcu Jerneju ter Kralju na Betajnovi, kot zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, kot zdravnika v Mollierovem Namišljenem bolniku, kot Bonaventure v Župančičevi Veroniki Desiniški, kot Piccolominija v Celjskih grofih ...

· Kultura

Velenjski Klub eMCe plac je razpisal ustvarjalni natečaj za mlade umetnike.

· Kultura

Pred dnevi nas je na predvečer božiča zapustil legendarni Mojmir Sepe, ob tem se spomnimo vseh legend, ki so na žalost poslovili v letu 2020.

S slikanico opominja na pravi pomen praznikov 22-letni Celjan Andraž Pušnik, ki je bil do zdaj znan predvsem kot radijski moderator in tehnik, snemalec, fotograf ter ljubiteljski gledališčnik, je sredi novembra izdal svojo prvo knjigo za otroke. V tajnosti jo je ustvarjal, pilil in popravljal zadnji dve leti. Knjiga je nastala po istoimenski avtorski gledališki predstavi, ki jo je Andraž Pušnik tudi režiral in v njej odigral glavno vlogo. To je še dodaten dokaz, da gre za izjemnega mladeniča, ki pravi, da ga zanima ogromno stvari, in tako je že v osnovni šoli vedel, da njegovo delo ne bo enolično. Nikoli se ne brani dodatnega dela, nasprotno, celo poišče ga.  

Pesnica in pisateljica Neža Maurer danes praznuje častitljiv jubilej. Zagotovo eno najlepših daril za njenih 90 let je okrevanje po okužbi s koronavirusom. Njena hči Eva Škofič Maurer je sporočila, da se je mati ravno včeraj vrnila v svojo sobo v Domu starejših občanov Preddvor. Pred tem je namreč zaradi okužbe s covidm-19 več dni preživela v domski rdeči coni. Znana slovenska pesnica se, kot nam je še zaupala njena hči, dobro počuti. Je nasmejana, dobrovoljna in bistra.

  Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje so na povabilo šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) izdelali plakate o skladatelju, zdravniku in šentjurskem rojaku Josipu Ipavcu. S projektom Pop art Josip, katerega cilj je bil tega velikega moža približati mladim, omenjena izpostava JSKD vstopa v leto 2021, ki ga je Vlada RS razglasila za leto dr. Josipa Ipavca.  

V času epidemije je povsem zamrla koncertna dejavnost, v kinodvorane ni mogoče na ogled filmov in tudi do knjig ni več čisto enostavno priti. Tudi ljubitelji likovne umetnosti so ostali brez duhovne hrane, saj so razstavišča zaprta. Zato pa se lahko te dni sprehajajo vsaj po spletni umetniški ponudbi in morda tudi kupijo katero od slik ali fotografij (kipov je letos malo) priznanih slovenskih umetnikov. Šesti Mariborski umetnostni sejem ali Mus 2020 se je letos preselil na splet in med več kot 160 umetniki se predstavljajo tudi ustvarjalci z našega območja: Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač in Bori Zupančič (njegovo delo Zavetje je na zgornji fotografiji). Če je na spletu mogoče kupiti tako rekoč vse, zakaj ne bi kupovali tudi umetnin?

Od minulega četrtka je v Umetniški četrti v Celju na ogled projekt Luč, v okviru katerega so umetniki, ki delujejo v U4, pripravili vizualne predstavitve v izložbenih oknih in v okolici svojih ateljejev. Gre za tradicionalno predstavitev v Umetniški četrti v prazničnem decembru, letos pa je posvečena tudi koronačasu.

V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka.

  Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami – igrami, kvizom, glasbeno steno – dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.  

Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

· Kultura

Eno najvidnejših slovenskih gledališč praznuje rojstni dan. Začelo je je z eno ugralko. Danes je med njihovimi nekdanjimi igralci kar šest prejemnikov Borštnikovega prstana.

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

  Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj.  

Danes se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pri čemer mineva že dvajset jubilejnih let, odkar v Sloveniji 3. decembra obeležujemo Ta veseli dan kulture. Letos bo zaradi epidemije koronovirusa minil bolj žalostno, saj so vrata kulturnih ustanov zaradi vladnih ukrepov še vedno zaprta. Vseeno je ta praznik kulture mogoče zanimivo doživeti, saj so kulturne ustanove, tudi osrednje celjske, pripravile številne zanimive virtualne vsebine.

Vladni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so organizacijo kulturnih dogodkov popolnoma onemogočili, a v Hiši kulture Celje izvedbo načrtovanih dogodkov in dejavnosti letošnje sezone nadaljujejo, kolikor dopuščajo okoliščine.

VELENJE – Dom kulture, ki velja za modernistični biser in ponos Velenja, mesta kulture, 29. novembra praznuje 60 let. Načrtovano bogato praznovanje, za katero bi s številnimi sodelujočimi umetniki in ustvarjalci poskrbel Festival Velenje, bo zaradi trenutnih ukrepov v okrnjeni obliki predvsem na spletu.  

Vsem omejitvam navkljub v teh zahtevnih časih bodo ljubitelji imenitnih kulturnih dogodkov vendarle lahko prišli na svoj račun, čeprav na spletu. Sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje – Center (GCC) so tudi letos izvedli tradicionalno literarno čajanko Poezija iz samovarja, ki jo sicer že nekaj let zapored pripravljajo v jesenskih mesecih. Ker je zaradi aktualnih razmere niso mogli izvesti v živo, so prireditev posneli. V programu kulturne prireditve z naslovom Šopek verzov pesnikov ruskega srebrnega veka kot gostje sodelujejo tudi dijaki I. gimnazije v Celju, stalni partner projekta pa je Osrednja knjižnica Celje. Prireditev si bo mogoče ogledati nocoj ob 19. uri na Youtubu in Facebooku GCC.

Znamenita celjska pisateljica in popotnica Alma M. Karlin navdihuje številne kulturne ustvarjalce, pisce, prevajalce, založnike, kustose, tudi slikarje. Trilogijo prispevkov, ki smo jih v zadnjem času v Novem tedniku namenili Almi M. Karlin, končuje predstavitev razstave slik o njeni poti okrog sveta, ki so jo pripravili v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani. Avtorica razstave je Huiqin Wang, kitajska slikarka, ki v Sloveniji živi že 40 let.