Štore v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje je naslov razstave, ki je na ogled na spletnem portalu virutalni.zac.si. Utrinki preteklosti, ki so zaznamovali dogajanje v tem železarskem kraju, bodo na ogled še maja na panojski razstavi pred junijskim praznovanjem občinskega praznika.
Vodstvo ministrstva za kulturo na čelu z ministrico Asto Vrečko bo v naslednjih dneh obiskalo vseh dvanajst regij v Sloveniji, obiske pa je začelo včeraj v Celju. Zaključno srečanje bo 21. aprila v Cankarjevem domu. Polna Barbarina dvorana Pokrajinskega muzeja Celje je bila dokaz, da kulturne delavce v regiji zanima, kakšne spremembe snuje ministrstvo. Te bodo oblikovane tudi na osnovi razprav na omenjenih posvetih.
Ponosen Goričanec Nikolaj Beer, Prešernov nagrajenec, je v skoraj petih desetletjih delovanja ustvaril obsežen slikarski opus, osnovan na bogati osebni ikonografiji ter prepoznavni likovni govorici.
Štiri marčevske sobote bodo posvečene tamburašem in mandolinistom, ki se bodo na regijskih koncertih po Sloveniji potegovali za uvrstitev na državni festival, ki bo aprila v Rogaški Slatini. Kot prvi so se ljubitelji brenkal srečali v Majšperku, tako je že znano, da so se na državno srečanje uvrstili tamburaši iz Majšperka in Cirkulan
Kot majhna deklica je v rodnem Pulju sama prikorakala v baletno šolo in se želela vpisati vanjo. V družini so upali, da jo bo minilo veselje do plesa, a se to ni zgodilo – ravno nasprotno. Gordana Stefanović – Erjavec, Goga za vse, ki jo poznajo, se je tej umetniški dejavnosti zapisala za vse življenje in s plesom »okužila« generacije mladih. Po 47 letih ustvarjanja kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja je tudi v domačem Celju dobila priznanje, ki si ga zasluži. Na občinski slovesnosti v počastitev 8. februarja je za življenjsko delo prejela priznanje celjske zvezde, najvišje občinsko priznanje na področje kulture. V Plesnem forumu Celje, ki sta ga ustanovila z možem Dušanom Erjavcem, je vzgojila več kot dva tisoč plesalcev in tudi starejša hči Gea je krenila po plesni poti. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesnimi koreografijami je Goga sodelovala na domačih in tujih odrih. Priznanja je bila seveda zelo vesela, ob čemer jo je nekoliko zaskrbelo, ali to morda pomeni, da bi morala končati delo, saj o upokojitvi ne razmišlja. Temperamentno in zgovorno rdečelasko si tudi težko predstavljamo kot upokojenko.
Eden največjih projektov Plesnega foruma Celje v pretekli sezoni je bil plesno-glasbeni projekt Lunina čarobna flavtica, pri katerem je dvajset celjskih plesalk sodelovalo z orkestrom kitar in flavt iz pobratenega mesta Singen. Tam je bila maja lani premiera, nato so predstavo mladi plesalci in glasbeniki izvedli še v Celju. Danes ob 18. uri bo Lunina čarobna flavtica na ogled v Glasbeni šoli Celje, le da bo plesalke tokrat spremljalo enajst flavtistk iz celjske glasbene šole pod vodstvom Mirjane Brežnik.
Priredba pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki je zazvenela na odprtju svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici, med ljudmi žanje izjemno navdušenje. Na dogodku v Kranjski Gori, ki naj bi po oceni Slovenske turistične organizacije dosegel več kot pol milijarde gledalcev, je citre igrala Irena Anžič, profesorica, ki to glasbilo poučuje v glasbenih šolah v Celju in Slovenski Bistrici.
Umetnica Cvetka Hojnik je na mednarodnem Bienalu risbe OSTEN 2022, ki poteka v Skopju v Severni Makedoniji, prejela zlato nagrado OSTEN. Nagrade so umetnikom podelili v sredo ob odprtju razstave Bienala risbe OSTEN in 54. svetovne galerije karikatur v Narodni galeriji Severne Makedonije Cifte Hammam.
Do konca meseca si je pred stavbo I. gimnazije v Celju mogoče ogledati razstavo o Karlu Destovniku – Kajuhu.
V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati znamenitega vojniškega lončarja Franja Felicijana. 16. februarja je namreč minilo 110 let od njegovega rojstva. Ob jubileju so v Vojniku odkrili spominsko obeležje, v Pokrajinskem muzeju Celje pa so odprli razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. S tem po besedah avtorice razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o delu Franja Felicijana kustosinje Barbare Trnovec niso obeležili le ustvarjalčeve obletnice rojstva, ampak tudi »praznik slovenske kulturne dediščine«.
Najprej je nekoliko omahoval, ko smo ga prosili za njegovo zgodbo. Nato je vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otroštvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na svoje otroštvo in mladost. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Osebni arhiv BV)
Srednješolska leta niso namenjena le učenju. Njihov sestavni del so tudi druženje s prijatelji, sklepanje prijateljstev in odkrivanje simpatij. Kje se danes po pouku v Celju zbirajo mladi in kako je bilo mesto mladinskemu utripu naklonjeno nekoč?
V petek, 10. februarja, ob 20. uri na TV SLO 1 prihaja prva od petih svežih epizod Zimskega pozdrava z voditeljema Darjo Gajšek in Andrejem Hoferjem.
Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem veličastnem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)
Tudi po Spodnji Savinjski dolini se v dneh pred kultnim praznikom vrstijo proslave. V Žalcu so se največjemu slovenskemu pesniku in slovenski kulturi poklonili v ponedeljek zvečer v domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik je bil Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Celje. V kulturnem programu sta nastopila Trio Firšt in pevka Lara Oset.
