Tina Dobrajc v Galeriji Miklova hiša
##IMAGE-4067534##
Februarja smo v Galeriji Miklova hiša odprli razstavo priljubljene umetnice Tine Dobrajc. Avtorica pogosto spotakljivih razgaljenih mladenk, zvedavih medvedov in ambivalentnih simbolov nacionalizma se v prikladno gozdnati Ribnici predstavlja s svojimi najnovejšimi, malenkostno predrugačenimi deli.
Tina Dobrajc je na domači umetniški sceni izjemno prepoznavna, njena mistična in presunljiva dela pa zaradi rabe bogate živalske ikonografije, številnih folklornih emblemov in prefinjenega feminizma postajajo vse bolj priljubljena. Na svojih slikah redno upodablja gozdne živali, hrabre dekliške protagoniste, raznolike pustne elemente in dele narodnih noš, gozd pa je tisti, ki gospoduje kot večna, neomajna kulisa.
Drug prepoznavni faktor njenih, pogosto monumentalnih in dražljivih slik, pa je raba popularnih glasbenih in filmskih referenc. Nemalokrat je vrhnji plan slike dopolnjen z referenčnim besedilom ali podnapisom, delo samo pa nosi naslov po avtoričinem priljubljenem ali zgolj zanimivem že obstoječem besedilu kakšne aktualne pesmi, starega B-filma ali serije. Tokratni naslov razstave Owls Are Not What They Seem (Sove niso kar se zdijo) izhaja iz priljubljene, ugank in preobratov polne serije Twin Peaks (1990, 2017) in aludira na nekoliko skrivnostno in mračnjaško naravo škofjeloških gozdov, po katerem se potikajo avtoričina zamaskirana in neukrotljiva bitja.
Za razliko od njenih prejšnjih del, na katerih so bile prevladujoče dekliške figure upodobljene v prvem planu in so, s svojo frontalno, samozavestno držo in v gledalca zrečim pogledom, domala stopale iz slike, so na najnovejših slikah potisnjene v ozadje. Večina upodobljenih človeških figur se namreč bolj zadržano in previdneje nahaja v istem planu kot njihovi živalski družabniki; globje v gozdu. Ta je tokrat bolj barvit in občutno zgoščen. Zdi se, kot da je v stiski in kliče na pomoč. Mestoma ga zajemajo ognjeni zublji, prve plane pa obvladuje polomljeno, odmrlo vejevje. Takšno scenografsko dodelano in uravnoteženo gozdno kuliso, kjer je pozornost odvzeta sicer izredno pomembnim človeškim figuram, lahko interpretiramo kot eksponirano okoljevarstveno opazko, ki sovpada s trenutnim tesnobnim in apokaliptičnim duhom časa.
Poleg predvidenih simbolnih oznak in atributov kot so ženska pokrivala različnih ljudskih noš, od gorenjske avbe do ruskega kokošnika, drežniške pustne maske, harmonika in kurent, so na razstavo umeščena tudi manjša dela s tematiko bojazni. Na njih so upodobljeni dejanski ali zgolj namišljeni filmski prizori eksperimentalnih filmov ali grozljivk. Četudi je upodobljena vsebina nekoliko bolj določljiva in mestoma srhljiva, so slike dopadljive in bolj kot ne cinične, celo šaljive. Nenazadnje avtorica ohranja sproščen in hudomušen pristop do večine svojih del, čigar prostor za interpretacijo ostaja odprt in namenoma dvoumen.
Razstava se prikladno sklene s serijo manjših kvadratnih slik živo fluorescenčne barve z naslovom Smoke 'Em If You Got 'Em. Na njih so energično nabiti portreti zamaskiranih mladenk z različnimi tradicionalnimi pokrivali. S cigareto v ustih in valečim se dimom preko obraza povzemajo primerno preveden naslov serije, ki je nastala spričo gole prilike in hkratne potrebe po predahu. Tako imenovana Čik pavza gledalčev pogled za trenutek ali dva odtrga od divjih gozdov in uporniške bestije, ki kljub predrugačenju in postopnem eksperimentiranju z barvo ostajajo najpomembnejša in kardinalna vsebinska komponenta aktualne razstave.
