Andraž Purg

Za Združenjem turističnih kmetij Slovenije, ki ima sedež v Celju, je bilo lani uspešno leto. Pod svojim okriljem združuje že skoraj 400 članov, ki jim pomaga s svetovanjem, promocijo in tudi z izobraževanjem. V združenju so lani prvič organizirali tudi Teden turističnih kmetij, na katerem je sodelovalo 25 kmetij.

Letos bo Teden turističnih kmetij med 4. in 13. aprilom. S 65 programi bo obiskovalcem skušal približati kulturo in tradicijo življenja na podeželju. »Poudarek bo na kulinaričnih in rokodelskih delavnicah, organizirane bodo tudi degustacije, na voljo bo lokalna kulinarika. Prav tako počitniški paketi in od letos enodnevna razvajanja, saj ima veliko kmetij v ponudbi tudi velneške programe, ki so prilagojeni turističnim kmetijam. Obetamo si, da bodo gostje videli, kako pomembno je, da obiščejo turistične kmetije, in rada rečem, da je to res butični turizem v pravem pomenu besede,« je poudarila koordinatorica projekta Tadeja Waldhuber.

Kmalu tudi peto jabolko

Kakovost storitev na turističnih kmetijah z nastanitvijo je sicer označena z jabolki, in sicer z eno, dvema, s tremi ali štirimi. Kot je povedala predsednica ZTKS Urška T. Planinšek, bo v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom predvidoma poleti na voljo tudi peto jabolko, ki bo poskrbelo za dodaten dvig kakovosti na turističnih kmetijah. »Ocenjevalci bodo ponovno fizično ocenjevali tudi kakovost storitev za tri in štiri jabolka. Kmetije so se namreč zadnja leta ocenjevale same, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je kakovost upadla,« je poudarila. Povpraševanje in struktura gostov se po njenih besedah sicer spreminjata. Na turističnih kmetijah največkrat prenočijo nemško govoreči gostje, pri izletniškem turizmu še vedno prevladujejo domači gostje.

Kot je še dodala Planinškova, se na turističnih kmetijah soočajo tudi s številnimi izzivi. Veliko časa jim vzamejo tudi zakoni in birokracija, saj kmetje dejavnost turistične kmetije z nastanitvijo opravljajo kot dopolnilno dejavnost turizma na kmetiji. »Veseli smo, da imamo v združenju strokovno pomoč kmetijskih svetovalcev, zavodov in zbornice. Kot združenje in javni zavod imamo tudi prednost in moč, da smo prej slišani,« je še poudarila.

Prebuja se tudi Savinjska dolina

Čeprav je uničujoča ujma leta 2023 dodobra ranila kmečki turizem ob Savinji v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, se po besedah Alenke Korpnik iz Ljubnega ob Savinji tudi ta zdaj vrača v ustaljene tirnice. »Takrat so nam ponudili finančno pomoč, ampak v letu 2023 je še šlo, zdaj pa se kažejo posledice. Sama se ukvarjam predvsem z ribiškim turizmom in muharjenjem ob Savinji. Lani in tudi letos je bila ta tržna niša zaprta. Upam, da se bodo te zadeve prihodnje leto uredile, da bodo lahko k nam spet prišli gostje, ki želijo to vrsto turizma. Iz prve roke lahko povem, da tudi sami že komaj čakajo, da se vrnejo,« je poudarila.

Veliko škodo so ob turističnih kmetijah ob Savinji utrpeli tudi kampi, a kot pravi sogovornica, se stvari počasi že urejajo. »Res je, da bi si želeli hitrejšo, pravičnejšo in uspešnejšo sanacijo. Počasi se turizem vrača tudi k nam, a je potreben čas tudi za ureditev vodotokov,« je še zaključila sogovornica.