Zeleno zlato letos ne bo tako bogato
Letošnja letina hmelja bo zaradi zahtevnih vremenskih razmer po trenutnih ocenah precej podpovprečna.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rastno sezono so zaznamovali trije vročinski valovi, pomanjkanje padavin in več neurij s točo, ki so poškodovala številna hmeljišča. Po dosedanjih ocenah je bilo po Sloveniji poškodovanih približno devetsto hektarjev oziroma skoraj dve tretjini vseh hmeljišč.
A natančnejšo sliko o količini in kakovosti letošnjega zelenega zlata bo mogoče dobiti šele po obiranju, ki se je začelo minuli teden, poudarja specialist za hmeljarstvo Blaž Dimec.
Vrstna struktura se letos razlikuje
Hmelj v Sloveniji letos prideluje 116 tržnih pridelovalcev na skupno 1.451 hektarjih površin, od tega je približno 110 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ hmelja pridelujejo kmetje v Savinjski dolini, pomembna pridelovalna območja so tudi v Podravju in na Koroškem.
Kot je poudaril specialist za hmeljarstvo pri KGZ Celje Blaž Dimec, se sortna struktura slovenskih hmeljišč letos nekoliko razlikuje od tiste v preteklih letih. Največ površin letos zavzema vrsta celeia, ki je posajena na približno 595 hektarjih oziroma na 41 odstotkih vseh hmeljišč.
Sledi vrsta aurora s približno 466 hektarji (32 odstotkov), nato bobek s 171 hektarji (12 odstotkov) in savinjski golding s približno 89 hektarji (6 odstotkov). Vrsta styrian gold je posajena na približno 52 hektarjih, preostale vrste ob tem predstavljajo manjši delež slovenskih hmeljišč.
Zahtevne vremenske razmere
Letošnjo rastno sezono so ob tem zaznamovale zelo zahtevne vremenske razmere, poudarja Dimec. »Topla pomlad je spodbudila hiter začetek rasti, v nadaljevanju so razvoj rastlin zaznamovali trije izraziti vročinski valovi. Zaradi visokih temperatur je bil hmelj večkrat izpostavljen vročinskemu stresu, kar je vplivalo na fiziološko delovanje rastlin in pri delu nasadov pospešilo prehod v cvetenje ter razvoj storžkov,« je poudaril.
Precej neenakomerni so bili tudi vodni pogoji. »Po obdobjih z manj padavinami so v začetku avgusta nekatere predele vendarle osvežile padavine, vendar so bile potrebe hmelja zaradi visokih temperatur in velikega izhlapevanja še vedno velike,« je poudaril Dimec. Dodal je, da je bilo namakanje v nasadih, v katerih je bilo izvedljivo, pomemben ukrep za ohranjanje vitalnosti rastlin in nadaljnji razvoj storžkov.
Neurje prizadelo devetsto hektarjev hmeljišč
Hmeljiščem ob tem niso prizanesla niti letošnja neurja s točo, ki jih je bilo v rastni sezoni več. Med njimi sta bila po obsegu poškodb najpomembnejša neurje konec maja in neurje junija. Oba sta prizadela hmeljišča tako v Savinjski dolini kot v Podravju.
»Skupno je bilo po dosedanjih ocenah na terenu po Sloveniji različno poškodovanih približno devetsto hektarjev hmeljišč.
Poškodbe so bile različno obsežne – od približno 150 hektarjev popolnoma uničenih nasadov, v katerih obiranje ne bo mogoče, do približno tristo hektarjev nasadov z močnejšimi poškodbami, pri katerih ocenjujemo od petdeset do sedemdeset odstotkov izpada pridelka, ter približno 450 hektarjev nasadov z lažjimi poškodbami rastlin,« je poudaril Dimec.
Kot dodaja, bodo natančne ocene o količini in kakovosti letošnjega zelenega zlata lahko podali šele po začetku obiranja in po opravljeni oceni letnika hmelja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
