Arhiv NTRC

Žalčani so na odlaganje materiala iz rečnih strug Zgornje Savinjske doline prvič postali pozorni konec lanskega leta. »Podjetji Tegar in Nivo Eko izkopavata material iz Savinje gorvodno od Letuša in ga odlagata na Tegarjevem zemljišču znotraj Poslovne cone Arnovski gozd. Do zdaj sta navozila že več kot sto tisoč kubičnih metrov materiala, od naplavin do proda. Lahko si izračunate, za koliko tovornjakov gre in kako obremenjene so zaradi tega naše ceste,« je pojasnil Janko Kos in dodal, da poslovno območje v bližini avtocestnega priključka Arja vas nikakor ni namenjeno takšni dejavnosti. »Ko smo odprli to cono, smo bili zelo veseli, da bodo lahko podjetja umeščala zgradbe na to območje. Ne samo da lastnik zemljišča na tem območju ne bo mogel graditi, hkrati odganja tudi preostale vlagatelje. Kdo bo sploh želel graditi, če bo na sosednjem zemljišču šest metrov visoko naložen material? Občani se celo sprašujejo, ali smo podkupljeni, da to dopuščamo. Mene ni nihče podkupil. Ne dam pa za nobeno ustanovo v tej državi roke v ogenj,« je povedal župan.

Občina Žalec se je ob prejemu nepovratnega denarja za gradnjo komunalne infrastrukture zavezala, da bodo na zemljiščih v poslovni coni do leta 2026 zgrajene poslovne zgradbe. V nasprotnem primeru bo morala vračati denar. »Bojim se, če bo poslovna cona postala odlagališče navoženega materiala, da teh ciljev ne bomo mogli uresničiti,« še dodaja župan.

Gradili bodo upravno stavbo?

Za pojasnila smo se obrnili na podjetje Tegar iz Velike Pirešice, a se na naša vprašanja ni odzvalo. Po poročanju RTV Slo je direktor podjetja Tegar Tomo Ilijaš pojasnil, da so v coni odložili le šest tisoč kubičnih metrov proda iz Savinje, ki ga bodo uporabili za lastne namene. Tegar naj bi bil v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za novo upravno stavbo, ki jo bodo predvidoma do maja prihodnje leto zgradili v Poslovni coni Arnovski gozd.

Medtem ko so iz celjskega podjetja Nivo Eko sporočili, da niso pravi naslov za prejeta vprašanja. »Na zemljišču družbe Tegar nimamo nikakršnih upravičenj oziroma drugih stvarnopravnih pravic niti z družbo Tegar nimamo nikakršnih lastniških povezav, zato bi se glede želenih odgovorov morali obrniti neposredno na podano podjetje,« so zapisali.

Pod drobnogledom inšpekcije

Občina Žalec je početje v dneh pred velikonočnimi prazniki prijavila inšpektoratu za naravne vire in prostor. »Občani so ogorčeni. Tokrat mislim, da so upravičeno. V Žalcu ne bomo žrtve kapitala. Verjamem, da je ta material treba nekje odlagati, a je pri tem treba spoštovati vse odloke in predpise ter nato material odložiti na za to primerna mesta. Naj si ga gospodje peljejo domov na svoje dvorišče. Nas pa naj pustijo pri miru,« je bil jasen Kos. »Če se država ne bo odzvala, potem ne verjamem več v pravno državo. Arnovski gozd bo žrtev nekaterih, kar mi ni vseeno.«

Na inšpektoratu za naravne vire in prostor so potrdili, da so prijavo prejeli v petek pred velikonočnimi prazniki. »Tako kot pri vsaki prijavi bomo tudi pri tej vsebinsko preučili navedbe prijavitelja, da ocenimo, ali gre za morebitne kršitve predpisov na področju v pristojnosti inšpektorata za naravne vire in prostor ali je treba prijavo odstopiti drugemu organu.«

Problema se zavedajo

Glede pojasnil, kako je to mogoče, smo se obrnili tudi na službo za obnovo po poplavah in plazovih. Pojasnili so, da se problema zavedajo, zato so že januarja, ponovno pa tudi konec marca, naročili, naj pristojna resorna ministrstva (MOPE, MNVP in MGKP) nemudoma začnejo dejavnosti glede odvoza oziroma skladiščenja naplavljenega gramoza in proda, kot to predvideva Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.

Obenem so dodali, da so izvajalci v času izvajanja izrednih ukrepov odvzete naplavine iz reke Savinje najprej skladiščili na brežinah ter jih takoj uporabljali za zapolnitev zajed, zasipe in odpravo poškodb na vodni infrastrukturi. Ker je bilo tega materiala več kot potreb, so pristojne službe poiskale mesta za začasno skladiščenje materiala. »Prednostno se je iskalo območja zunaj poplavnih območij. Te lokacije so na območjih, kjer so bili obsežnejši izredni ukrepi, in sicer na Ljubnem, v Lučah, Gornjem Gradu, na Rečici ob Savinji in v Žalcu. Nekaj naplavin je bilo odpeljanih tudi v Škale na gradbišče 3. razvojne osi. Naplavine, ki niso primerne za nadaljnjo vgradnjo, so bile odpeljane na deponijo v Velenju. Nevarnih odpadkov namreč ni mogoče uporabiti. Z njimi je treba ravnati skladno z zakonodajo,« so še zapisali. (Foto: Andraž Purg)