V regije več obnovljivih virov energije
V prostorih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik so včeraj razpravljali o tem, kako Dolenjska gleda na trajnostno energijo in kako jo izkorišča. Posvet so kot četrtega v slovenskih regijah pripravili: Focus, Greenpeace in Slovenski E-foruma.
Kot je poudaril Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma, ki je pogovor povezoval, regija zdaj pripravlja nove razvojne programe, v katerih bi morala pomembno mesto dobiti tudi energetika, še posebej pa učinkovita raba (URE) in obnovlijvi viri energije (OVE), ker to dvoje omogoča razvoj, ki temelji na lokalno razpoložljivih danostih, znanju in kadrih.
Dolenjska ima bogate potenciale za izkoriščanje obnovljivih virov, še posebej lesa, sonca in vode, bi pa regija lahko črpala več sredstev Eko sklada, še posebej v večstanovanjskih stavbah.
Tudi Dejan Savić iz Greenpeace Slovenija je menil, da Slovenija zaradi razprave o velikih energetskih projektov ne bi smela zanemariti ukrepov za zagotavljanje učinkovite rabe energije in uporabo obnovljivih virov energije na regionalni in lokalni ravni.
Kako so se načrtovanja in uresničevanja ukrepov s tega področja lotili v občini Šentrupert, je predstavil župan te občine Rupert Gole. Šentrupert namreč želi do leta 2025 postati energetsko samooskrbna lokalna skupnost, pri čemer so prve korake že naredili z izgradnjo lesenega vrtca, ki se ogreva na lesne sekance.
Mitja Brudar iz Elektra Ljubljana je predstavil distribucijske in prenosne zmogljivosti v regiji in opozoril na pomanjkanje daljnovodov in nujno potrebnih razdelilno-transformatorskih postaj. Poudaril je, da iz obnovljivih virov energije danes dobimo 15 odst. energije, še posebej skokovit pa je bil razvoj sončnih elektrarn v regiji.
Goran Makar iz Šolskega centra Novo mesto je opozoril, da Nacionalni energetski program nima opredeljenih potreb po kadrih za URE in OVE. Dušan Knafelc, energetski svetovalec za Novo mesto, pa je povedal, da dva svetovalca, ki pokrivata dolenjsko regijo, že pet let opravljata svetovanje brez pisarne.
Tadeja Kovačič je predstavila, katere finančne spodbude za občane in za podjetja ponuja Eko sklad. Med drugim so na voljo tudi nepovratna sredstva za enostanovanjske, dvostanovanjske in tudi za večstanovanjske stavbe. Prav pri zadnjih lahko socialno šibka gospodinjstva dobijo tudi sofinanciranje tudi do 100 odst. naložbe. Kovačičeva je izpostavila, da je Jugovzhodna Slovenija relativno nizek porabnik subvencij, predvsem na področju večstanovanjskih stavb.
