Andraž Purg

Za zaposlene v turističnem podjetju Palma se je leto 2026 začelo z veliko spremembo. Namesto v pisarnah, razpršenih na treh mestih v središču Celja, so začeli delati v novi, zaradi svoje zanimive arhitekture že od daleč opazni stavbi, ki jo je podjetje zgradilo na robu žalske poslovne cone Arnovski gozd.

»Zgradba in prostori v njej bodo zadostovali za naslednjih 35 let,« malo v šali pravi direktor in ustanovitelj podjetja Matej Knaus. Palma je namreč konec lanskega leta praznovala 35 let. V tem času se je razvila v največjega organizatorja počitnic v Sloveniji in enega vodilnih v regiji. Tako kot že vsa leta, z izjemo »koronskih časov«, je tudi lani poslovala dobro. S pridruženimi podjetji je ustvarila malo več kot 80 milijonov evrov prihodkov.

Na vprašanje, zakaj se je po 35 letih podjetje iz celjske preselilo v žalsko občino, Matej Knaus odgovarja: »Razlog za selitev je zelo preprost. Zaradi svoje rasti smo potrebovali več prostora. Iskali smo kraj, ki bi bil najbolj v srcu Slovenije, ker je pri nas veliko zaposlenih, ki prihajajo iz drugih mest, ne samo iz Celja.«

Saj je tudi Celje v središču Slovenije. Selitev v poslovno cono v sosednji občini očitno pomeni, da v mestu ali njegovi bližnji okolici za svojo novo stavbo niste našli primernega prostora.

Res je, v Celju za to svojo naložbo nismo našli primernega prostora, zato smo se odločili za drugo možnost. Zaposleni so se s tam strinjali. Doslej smo imeli pisarne razdeljene v dveh hišah, nekaj prostorov smo imeli v najemu tudi v Tehnoparku. Bile so sicer v isti ulici v središču Celja, a nas je prostor omejeval. Delati v središču mesta ima sicer veliko prednosti, a ima tudi veliko slabosti. Delovni pogoji v naši novi poslovni stavbi so povsem drugačni. Na voljo imamo kar 1.500 kvadratnih metrov prostorov, poleg večjega števila pisarn imamo tudi predavalnico, kar je za podjetje in zaposlene zelo pomembno, saj imamo veliko internih izobraževanj.

Andraž Purg

Bo Palmina poslovalnica v Lilekovi ulici kljub selitvi ostala?

Bo. Tudi zato, ker ostajam zavezan Celju. Še naprej želim tvorno sodelovati pri razvoju mesta. S sodelavci imamo nekaj načrtov, ki bodo pripomogli k razvoju turizma v njem, a jih za zdaj še ne bi razkrival. Ne zato, ker bi želel biti skrivnosten. V Palmi smo bili vedno odprti, nismo skrivali informacij, ampak zaenkrat še ni čas za razkrivanje načrtov. Vse je namreč še v obliki idejne zasnove. Ko bo kaj bolj konkretno znano, bomo o tem javno spregovorili. Lahko povem le, da gre za kompleksno in razvojno zadevo, ki bo trajala dve leti ali še kakšno več. Morda se bo kaj od tega, kar načrtujemo, videlo že letos. Vse je odvisno od tega, kako bo te načrte podprla lokalna oblast. Ničesar ne bo mogoče narediti, če naši in njeni interesi ne bodo usklajeni. Celje ima še veliko možnosti za razvoj turizma, ampak tisti, ki imajo vpliv na razvoj, morajo določiti, kaj želijo, in v to verjeti ter s svojimi dejanji to tudi pokazati. Turizem je zelo razgibana dejavnost, zato se je treba na spremembe hitro prilagajati. Treba je zagrabiti priložnosti, ko se pojavijo, in jih vgraditi v koncept razvoja.

Lani je Palma praznovala 35 let. Kako je bilo na začetku?

Naj začnem raje s tem, kako je zdaj. Danes smo največji organizator počitnic in potovanj v Sloveniji ter med vodilnimi v regiji. V Palmi in z njo povezanih družbah je več kot 200 zaposlenih. Honorarnih sodelavcev, to je vodnikov in predstavnikov, ki občasno delajo za nas, je med 600 in 700. V naši skupini so še poslovne enote v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku, podjetje Palma Viaggi, s katerim pokrivamo italijanski trg, in podjetje za nastanitev tujih gostov. Na tujih trgih ustvarjamo že več kot 60 odstotkov prihodkov. Ne organiziramo samo potovanj za domače potnike, ampak skrbimo tudi za turiste, ki obiskujejo kraje na območju Alpe-Adria. Lani smo pripeljali turiste iz kar 76 držav. To pomeni, da smo res mednarodno podjetje. Mednarodni smo tudi po sestavi zaposlenih. Pri nas delajo Francozi, Kitajci, Italijani, Hrvati ... Lahko bi rekel, da je Palma svet v malem.

A vendar, kako je bilo pred 35 leti?

Vse skupaj se je začelo s »šalterčkom« v Levcu, torej nekje med Celjem in Žalcem. Bila sva samo dva, neposredne telefonske povezave nisva imela, aparat za pošiljanje sporočil, telefaks, ki je bil takrat najbolj napredna naprava za komunikacijo, je bil v domači hiši. Imela sva celo računalnik, ki bi bil danes popolnoma neuporaben. Vse ponudbe in programe za potovanja sva pisala na pisalni stroj. Začetki so torej bili skromni, ampak želja po rasti je bila velika. Skratka, časi so bili zelo razgibani.

Razmere v svetu so precej napete. So zato ljudje bolj zadržani pri načrtovanju potovanj, manj potujejo?

Ne. Pred desetimi, dvajsetimi leti je bilo povsem drugače. Če se je kakšna država soočala z izzivi varnosti in je bila na rdečem seznamu, je minilo leto ali še več, da se je vrnila na turistični zemljevid. Zdaj se vrne že po mesecu ali največ treh. Dinamika potovanj se ne spreminja, ljudje želimo potovati. Nič nas ne more ustaviti in vedno najdemo možnost, da lahko kam gremo.

Turistično industrijo je najbolj zaznamoval covid. Po covidnih časih Palma beleži zelo veliko rast, višjo kot prej.

V podjetju smo se zelo hitro prilagodili spremembam in novim razmeram, s trmo in z vztrajnostjo smo dosegali dobre rezultate. Naj navedem samo dva primera – na prvih letalih, ki so po covidu pristala na Madeiri, so bili naši potniki, samo pet dni kasneje, ko je bila odpravljena omejitev gibanja med občinami, so naši gosti odpotovali na Tenerife. Čas po covidu je zaznamovala izrazita odločenost ljudi, da se ne bodo več pustili omejevati. Šli smo še na več potovanj ali počitnic, kot bi šli v umirjenih in drugačnih časih. Poleg tega je po covidu v naši dejavnosti prišlo tudi do prestrukturiranja. Karte so se premešale na novo. Nekateri naši konkurenti so zaprli poslovalnice ali zmanjšali obseg poslovanja. Mi smo število poslovalnic in obseg dela povečevali, veliko smo vlagali v tuje trge ter na račun vsega tega povečevali svoj tržni delež.

Kolikšni tržni delež ima Palma trenutno?

Pri organizaciji počitnic in potovanj za slovenske državljane znaša tržni delež 17 odstotkov, sicer pa ima naše podjetje v svoji dejavnosti 14-odstotni tržni delež.

Leta 2024 je Palma zabeležila izjemno rast, njeni prihodki so se povzpeli na 66 milijonov evrov. Kako je podjetje poslovali lani?

Lani smo zrasli še za 15 odstotkov. Naša celotna skupina je ustvarila malo več kot 80 milijonov evrov prihodkov. Rast načrtujemo tudi letos, vendar ne tolikšno. Moram poudariti, da smo večino rasti ustvarili na tujih trgih. V Slovenijo na leto pripeljemo že med 30 in 40 tisoč tujih gostov.

Kaj je tisto, zaradi česar Palma ostaja velika na trgu, na katerem je konkurenca domačih in tudi tujih podjetij zelo huda? Ponudnikov potovanj, zlasti majhnih, je iz leta v leto več.

Že ves čas smo inovativni, imamo veliko produktov, ki jih lahko potniki dobijo samo pri nas. Pri svoji ponudbi nenehno iščemo nove pristope, sledimo tudi novostim v svetu. Poleg klasičnih potovanj ponujamo potovanja za tiste, ki si želijo dogodivščine, pohodniška potovanja, potovanja, prilagojena družinam, športnikom, deskarjem, ljubiteljem kulture ... Gre torej za bolj kompleksna potovanja, ki bi jih posameznik težko sam organiziral. Pri pripravi takšnih programov prevzemamo veliko odgovornost, pomenijo tudi veliko tveganje in prilagajanje.

Razmišljate morda v podjetju tudi o tem, da bi se v okviru svojega delovanja lotili še katere druge dejavnosti na področju turizma? O hotelirstvu, na primer, in gradnji hotela v Celju?

Ne. V potrfelju sicer imamo tudi eno od avtobusnih podjetij, v katerem smo večinski lastnik, vendar vlagamo v področja, ki so povezana z našo osnovno dejavnostjo, v druga ne. Sicer pa, nikoli ne reci nikoli. Morda bomo kdaj res razmišljali o takšni naložbi. Tudi v Celju. Ampak s tem bi morala biti povezana tudi čustva, ker razum pravi nekoliko drugače. Celje ni mesto, v katerem bi se naložba hitro povrnila. Je pa tudi res, da nas pri poslovanju ni vedno vodil samo dobiček.