Arhiv NTRC

K zahtevnosti projekta je največji delež zagotovo prispevala prenova Celjskega doma, ki je bil tako zahteven zalogaj, da ga konkurenca na občinskem razpisu ni želela prevzeti. Tudi v Energetiki niso točno vedeli, kaj vse jih čaka. »Ko se odločiš za prenovo neke stavbe, morajo strokovnjaki opraviti razširjen energetski pregled, s katerim dobiš vpogled, v kateri stavbi boš lahko prihranil energijo, kje pa to ne bo mogoče. Tak pregled je v Celju opravila Kssena, regionalna energetska agencija. Pokazal je, da v Celjskem domu ne bo mogoče doseči prihrankov, zato smo na osnovi dovoljene metodologije ministrstva za infrastrukturo združili več stavb v en projekt in vključili tudi Celjski dom. V projektu javno-zasebnega partnerstva mora namreč investitor zagotavljati prihranke in v petnajstih letih, za kolikor je podpisana koncesijska pogodba, privarčevati neko količino energije.«

Ta pogodba je začela veljati 1. oktobra 2019 in Energetika je od takrat že lahko izmerila prihranke pri porabi energije. Največje presenečenje je, da Celjski dom vendarle prinaša prihranke. »Po naših uradnih poročilih, ki jih moramo posredovati tudi ministrstvu za infrastrukturo, smo predlani v osmih prenovljenih stavbah prihranili 265 megavatnih ur električne in toplotne energije, lani pa 365. Celjski dom je največ pridobil na račun izolacije podstrešja in menjave strehe,« pravi Zgoznik. Občina je nato prenovila še fasado, pri čemer je bilo treba ohraniti zgodovinsko podobo doma.

Osem stavb naenkrat

Vrednost projekta je znašala 4,5 milijona evrov. Približno polovico sredstev za prenovo je zagotovila Energetika Celje iz svoje tržne dejavnosti, malo manj kot deset odstotkov je prispevala občina, drugo je dalo ministrstvo za infrastrukturo.

Ker je šlo za enoten projekt prenove osmih javnih stavb, so se izvajalci sočasno lotili Celjskega doma, II. in IV. osnovne šole, osnovnih šol Glazija in Hudinja ter enot Živ-žav in Iskrica Vrtca Zarja in enote Mavrica Vrtca Anice Černejeve.

Nekaj časa je trajalo, da so dobili vsa soglasja in zeleno luč za dela, zato je bilo le leto časa za izvedbo. Vmes so morali zaprositi za podaljšanje roka, da so lahko uspešno končali dela.

»Ko smo začeli, se je odkrilo še marsikaj, kar prej ni bilo predvideno,« pravi Evgen Zgoznik, ki priznava, da je šlo za zelo zahteven projekt, saj je bilo potrebnih veliko usklajevanj med izvajalci na terenu. »Večinoma so bili iz lokalnega okolja, kar je dragoceno zlasti takrat, ko je treba hitro sproti reševati nekatere težave.«

Na stavbah je bilo treba urediti toplotni ovoj, v njih pa prenoviti vse sisteme za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje in ponekod zamenjati stavbno pohištvo. »Povsod smo uredili prezračevanje kuhinj in dodali hlajenje, kjer ga ni bilo. Zahteve z razpisa ministrstva za infrastrukturo so namreč takšne, da s prenovo ne smeš poslabšati bivalnega ugodja, lahko ga le izboljšaš. Tudi s tega vidika se mi zdi pomembno, da občine za takšno delo izberejo lokalnega partnerja, saj se ta zaveda, da dela za okolje, v katerem živi, in za dobrobit soobčanov.«

Foto: arhiv Energetike, TC

Več v Novem tedniku, ki je izšel 19. oktobra.