Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Brez zdravih čebel in ohranjenega okolja tudi čebelarstva ni


novi-tednik
Gordana Possnig
14. 9. 2026, 05.30
Posodobljeno
05:53
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V minulih sto petdesetih letih so se spreminjali panji, tehnologija in način čebelarjenja pravi predsednik čebelarskega društva Henrik Peternel Celje Gorazd Gradišnik.

cebelarsko-drustvo, 150-let, akademija
Andraž Purg
Gorazd Gradišnik pred čebelnjakom čebelarskega društva Henrik Peternel Celje, ki ima 30 panjev..

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Čebelarsko društvo Henrika Peternela Celje letos praznuje 150-letnico svoje ustanovitve. Visok jubilej so v društvu obeležili s slavnostno akademijo v dvorani Krajevne skupnosti Pod gradom. Društvo ima svoje čebelnjake v Zagradu. Ob visokem jubileju smo se pogovarjali s predsednikom društva Gorazdom Gradišnikom. Slednji pravi, da so vodilo društva ljubezen do čebel, narave in želja po prenosu znanja na naslednje generacije.

»Sto petdeset let je za društvo res lep in pomemben jubilej, zato smo ga želeli tudi primerno obeležiti. Pripravili smo slavnostno akademijo, na kateri smo se spomnili prehojene poti, ljudi, ki so vsa ta leta skrbeli za razvoj čebelarstva v Celju, in pogledali tudi naprej. Ob takšnem jubileju je najpomembneje, da se srečamo, družimo in skupaj praznujemo. Navsezadnje društvo niso samo letnice in dokumenti, ampak predvsem ljudje,« je povedal prvi mož društva.

cebelarsko-drustvo, 150-let, akademija
Andraž Purg
Gorazd Gradišnik pred čebelnjakom čebelarskega društva Henrik Peternel Celje.

Začetki organiziranega čebelarstva

Začetki organiziranega čebelarstva v Celju segajo v leto 1876, ko je bilo ustanovljeno Čebelarsko društvo v Celju. Takrat je bilo čebelarstvo precej drugačno kot danes, vendar je bila že takrat velika želja po povezovanju čebelarjev, izmenjavi znanja in napredku. Skozi desetletja se je organiziranost celjskih čebelarjev večkrat spreminjala.

»Ko danes pogledamo sto petdeset let nazaj, vidimo, da so se spreminjali panji, tehnika in način čebelarjenja, a osnovno poslanstvo je ostalo enako – ljubezen do čebel, narave in želja po prenosu znanja na naslednje generacije,« poudarja Gradišnik.

Zakaj ime Čebelarsko društvo Henrika Peternela, ga povprašamo: »Henrik Peternel je bil zelo pomemben celjski čebelar in strokovnjak. Bil je duhovnik, ki je velik del svojega življenja posvetil tudi čebelarstvu. Bil je dejaven pri razvoju čebelarske organiziranosti v Celju in je s svojim znanjem pomembno vplival na številne čebelar,« je predstavil razloge za ime društva.

To ime društvo na nek način tudi zavezuje, da ohranjajo znanje in tradicijo, ki sta ju ustvarjala on in številni drugi čebelarji pred njimi. Henrik Peternel je v oporoki še napisal: »Za čebele drobne zvesto je skrbela moja roka. Nadaljujte moje delo, to je moja oporoka.«

ucni cebelnjak sola.jpg
Arhiv/Andraž Purg
Čebelarski krožek ima društvo na Šoli za hortikulturo in vizualno umetnost v Medlogu, v katerem od letos stoji nov učni čebelnjak.

Kako je razvito čebelarstvo v Celju?

»Mislim, da je čebelarstvo v Celju dobro razvito in ima dolgo tradicijo. Celje je bilo v zgodovini pomembno čebelarsko središče tega območja. Imamo društvo z dolgo tradicijo, veliko znanja in predvsem ljudi, ki jim je za čebelarstvo še vedno mar. Čebelarstvo danes sicer ni več takšno, kot je bilo nekoč. Veliko je novih znanj in tudi novih težav, s katerimi se moramo čebelarji spopadati,« pove.

Preberite še

Trenutno ima društvo enainšestdeset članov. »To je za naše društvo zelo lepo število in sem vesel, da nas je toliko, ki smo pripravljeni sodelovati in pomagati pri delu društva. Zanimanje med mladimi za čebelarstvo obstaja, vendar si želimo, da bi bilo še večje. Mladi imajo danes veliko različnih možnosti in interesov, zato jih je za čebelarstvo včasih težko pridobiti,« razmišlja Gradišnik.

Po drugi strani dosedanji člani vidijo, da se mladi, ko pridejo v stik s čebelami in jim jih nekdo približa na pravi način, hitro navdušijo. Zato je pomembno delo s čebelarskimi krožki, šolami in z mladimi nasploh. »Če bomo danes navdušili mlade, bomo imeli čebelarstvo tudi čez petdeset ali sto let,« poudarja. In ob tem doda, da imajo čebelarski krožek v Osnovni šoli Frana Roša in Srednji šoli za hortikulturo in vizualno umetnost v Medlogu, v katerem kjer so letos postavili nov učni čebelnjak.

Cilj, da bi društvo delovalo še čez petdeset let

Povprečna starost članov društva je približno šestdeset let. To je po eni strani razumljivo, saj je čebelarstvo dejavnost, pri kateri se znanje pogosto pridobiva z leti in izkušnjami. Po drugi strani je to tudi opozorilo, da moramo še bolj delati na podočju vključevanja mladih. »Naš cilj ni samo, da vi društvo ohranili in da bi delovalo tudi čez naslednjih petdeset let,« še doda naš sogovornik in ob tem pove, da ima njihov čebelnjak v Zagradu trideset panjev.

Ob jubileju izdali zgibanko

Ob 150-letnici društva so izdali zgibanko, v kateri na kratko opisujejo njihovo delovanje in zanimivosti. Seveda so na akademiji ob jubileju govorili še o prehojeni poti društva. »Sto petdeset let je dolga doba in v tem času se je zgodilo marsikaj. Ob tem ne želimo samo gledati nazaj. Pomembno je tudi, kaj bomo naredili v prihodnje – predvsem kako bomo v društvo pritegnili mlade, ohranili znanje in še naprej skrbeli za čebele in okolje,« pove predsednik.

Gorazd Gradišnik predsednik.jpg
Andraž Purg
Gorazd Gradišnik v zadnjem delu čebelnjaka Čebelarskega društva društva Henrik Peternel Celje v Zagradu.

Kako je letošnje poletje vplivalo na čebele?

»Vročina in suša čebelam zagotovo otežita življenje. Ko je dolgo časa vroče in ni dovolj padavin, je manj cvetja in s tem tudi manj nektarja. Čebele so zelo prilagodljive, vendar imajo svoje meje. Letošnje vreme je še en dokaz, kako pomembna sta voda in raznoliko okolje. Če imajo čebele na voljo dovolj različnih rastlin in virov hrane, lažje preživijo tudi težja obdobja,« pojasni Gradišnik.

»Zaradi vročine in suše ne moremo pričakovati enakega pridelka povsod. Z letino na celjskem območju smo lahko čebelarji zelo zadovoljni, Nekje je bilo bolje, drugje slabše. Čebelarji smo se že navadili, da letina ni vsako leto enaka. Enkrat narava podari več, drugič manj. Pomembno je predvsem, da so čebele zdrave in da jih pripravimo na naslednje obdobje. Med je seveda pomemben, ampak čebelarstvo je veliko več kot samo pridelava medu.,« še pove za konec.

»Čebelarstvo danes sicer ni več takšno, kot je bilo nekoč. Veliko je novih znanj, in tudi novih težav, s katerimi se moramo čebelarji spopadati. Ampak osnova ostaja ista – ljubezen do čebel, narave in želja po prenosu znanja na naslednje generacije.«

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.