Občina dobila tri dodatna leta za pozidavo poslovne cone
Po skoraj treh letih je saga o deponiji v Arnovskem gozdu še vedno brez epiloga. Žalska občina je medtem dobila tri dodatna leta za izpolnitev evropskih zavez.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Občini Žalec se še vedno ukvarjajo z nasipi prodnatega in drugega materiala v poslovni coni Arnovski gozd, ki ga je po poplavah leta 2023 tja navozilo podjetje Nivo Eko. V občini poudarjajo, da deponija še naprej predstavlja resno oviro za razvoj poslovne cone in odvrača morebitne vlagatelje, ki pričakujejo urejeno poslovno okolje in pravno varnost.
Zaradi objektivnih okoliščin je občina dosegla podaljšanje roka za izpolnitev evropskih zavez glede pozidanosti. Namesto do konca letošnjega leta mora zahtevani delež pozidanosti v poslovni coni doseči do konca leta 2029. V nasprotnem primeru bo morala vrniti približno 1,9 milijona evrov prejetih sredstev.
Neurejenost zmanjšuje zanimanje
V občini ocenjujejo, da je podjetje Nivo Eko količino odloženega materiala na svojem zemljišču v poslovni coni Arnovski gozd sicer nekoliko zmanjšalo, vendar ne bistveno. Natančne trenutne količine materiala ne poznajo, ob prvotni oceni je bilo na območju odloženih približno sto tisoč kubičnih metrov materiala.
Kljub obljubi nekdanjega ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka, da bo deponija odstranjena do konca lanskega leta, velika količina odloženega materiala na zemljišču podjetja Nivo Eko po besedah občine še naprej ustvarja slab vtis o urejenosti območja ter zmanjšuje njegovo privlačnost za morebitne vlagatelje.
»Pri pogovorih z zainteresiranimi podjetji se vprašanje deponije redno pojavlja, saj vlagatelji pričakujejo urejeno poslovno okolje in pravno varnost,« pravijo v občini in dodajajo, da njena prisotnost odvrača morebitne vlagatelje in upočasnjuje razvoj poslovne cone. »Dokler material ne bo odstranjen, bo ta težava negativno vplivala na možnosti za privabljanje novih vlaganj,« so jasni.
Kdo vse je tam že zgradil svoje prostore?
V poslovni coni je trenutno pozidanih približno 19.500 kvadratnih metrov površin. Svoje stavbe so tam že zgradila podjetja Termoshop, Tegar in Palma. Za gradnjo na zemljiščih v skupni izmeri približno šest tisoč kvadratnih metrov so bila že izdana gradbena dovoljenja, kar pomeni, da se bo obseg pozidanih površin v prihodnjem obdobju še povečal.
Pridobili več časa za pozidavo
Ker je žalska občina za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni pridobila skoraj 1,9 milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev, se je s tem zavezala, da bo do konca leta 2026 na zemljiščih v poslovni coni zgrajenih najmanj šestdeset odstotkov predvidenih poslovnih zgradb, kar bo glede na trenutno stanje težko doseči.
V občini so zato februarja letos pri ministrstvu za kohezijo vložili vlogo za podaljšanje roka. »V njej smo predstavili vse objektivne okoliščine, ki so vplivale na izvajanje projekta. Te predstavljajo primer višje sile in niso posledica ravnanj Občine Žalec,« so poudarili v občini.
Ministrstvo je njihovi vlogi ugodilo ter rok za doseganje zahtevanih kazalnikov podaljšalo do konca leta 2029. V občini kljub temu poudarjajo, da podaljšanje roka ne pomeni, da je težava z deponijo rešena, zato bodo tudi v prihodnje izkoristili vse razpoložljive pravne in druge možnosti, da bodo stanje čim prej odpravili ter zagotovili pogoje za nemoten razvoj območja in nove naložbe.
Nivo Eko: »material prednostno odvažamo«
Z vprašanji o deponiji in odvažanju materiala smo se obrnili tudi na podjetje Nivo Eko, v katerem poudarjajo, da prodnat material ves čas prednostno odvažajo oziroma ga sproti uporabljajo pri izvajanju posameznih projektov.
»Odstranjevanje materiala je tako odvisno od dinamike gradbenih dejavnosti in potreb pri projektih, zato trenutno ni mogoče določiti natančne časovnice za popolno izpraznitev območja. Kljub temu ostaja naš cilj, da zemljišče sprostimo v najkrajšem možnem času,« so jasni.
Z žalsko občino se ne strinjajo
V podjetju se ob tem ne strinjajo z oceno Občine Žalec, da začasno skladiščenje prodnatega materiala odvrača morebitne vlagatelje ali zavira razvoj poslovne cone.
»Po našem mnenju na naložbene odločitve vplivajo negotove razmere na svetovnih trgih, splošna gospodarska klima in povečana previdnost podjetij pri načrtovanju večjih naložb. Ob tem je pomembno poudariti, da gre za začasno skladiščenje materiala, pri čemer samo skladiščenje materiala na zasebnem zemljišču ne more predstavljati odločilnega dejavnika pri njihovih poslovnih odločitvah,« so jasni v podjetju, v katerem dodajajo, da je bilo njihovo zemljišče uporabljeno zgolj kot rešitev za skladiščenje prodnatega materiala v času, ko država ni imela na voljo ustreznih prostih površin za ta namen.
»Dolgoročni namen našega zemljišča nikakor ni skladiščenje materiala. Zemljišče smo kupili z namenom širitve podjetja, pri čemer so bile že izdelane tudi idejne zasnove za nadaljnji razvoj. Zato je tudi v našem interesu, da se začasno skladiščenje čim prej konča in da se zemljišče nameni za prvotno predvideno gospodarsko dejavnost,« so zaključili v podjetju.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
